Mitja BrillySlovenski predpisi možnost protipoplavne gradnje sploh ne predvidevajo, čeprav imamo zelo lepe primere in izkušnje. V Sloveniji je gradnja tudi v mirni stoječi vodi, globlji od enega metra, prepovedana.
Ob hudih poplavah, ki so v zadnjih tednih prizadele Poljsko, Češko, Nemčijo, Litvo in številne druge države po svetu, se vedno bolj zavedamo, da stoodstotne varnosti pred naravnimi nesrečami ni. V Görlitzu, mestu tik ob meji s Poljsko, je popustil jez in celotno območje se je znašlo pod vodo. O varnosti slovenskih jezov smo povprašali Mitjo Brillyja, profesorja za hidrologijo in urejanje režimov voda na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Primernega vzdrževanja v Sloveniji ni
"Jezovi v lasti elektrogospodarskih organizacij, zgrajeni za proizvodnjo električne energije, so dobro vzdrževani. Jezovi, zgrajeni za potrebe namakanja ali zaščite pred poplavami, pa so vzdrževani nezadostno. Preprosto nimamo ustreznih predpisov in dovolj sredstev za vzdrževanje teh objektov. Na srečo objekti niso večjih dimenzij in ne zadržujejo velikih količin vode, vendar bi porušitev posameznega lahko povzročila smrtne žrtve. Tudi dobrih primerov dobrega in primernega vzdrževanja v Sloveniji ni," je povedal Brilly, ki dodaja, da bi lahko država zagotovila večjo varnost, a da ni pripravljena narediti niti prvega koraka.
"Država si je umila roke"
Brilly dodaja, da v Sloveniji nimamo niti uradnih kart poplavnih območij in da je precejšna proračunska sredstva porabila civilna zaščita. "Na osnovi direktive o zaščiti pred poplavami EU bi jih morala država v naslednjih letih izdelati. Država pa si je preprosto umila roke – izdala uredbo in v praksi breme prevalila na posamezne investitorje, ki želijo izvesti posege na potencialno poplavnih območjih," je povedal Brilly, ki še pravi, da je izdelava dokumentacije draga in v strokovnem smislu zelo slaba.
Na ministrstvu za okolje in prostor so nam povedali, da Agencija RS za okolje namenja za redna vzdrževalna dela za obratovanje in vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, med katere spadajo tudi jezovi, okoli 11 milijonov evrov na leto.
"Do katastrof vedno lahko pride, na kar kažejo dogodki tako pri nas kot po svetu in jih verjetno nikoli ni možno izključiti, čeprav se za objekte skrbi, saj so bolj kot katerikoli drugi objekti izpostavljeni naravnim silam in vplivom," še pravijo na ministrstvu.
Dodajajo, da novejše objekte, kot je zadrževalnik Drtijščica, opazujejo tudi daljinsko z vzpostavljenim sistemom alarmiranja v primeru doseganja kritičnih razmer. "Ostale opazujemo z ogledi. To so stari objekti, kot sta zapornici na Ljubljanici, na Ambroževem trgu in na Gruberjevem prekopu," poročajo z ministrstva.