Kajenje vodne pipe med osnovnošolci vse bolj popularno

"Ogromno otrok, osnovnošolcev, kadi šišo. Na Googlu ne najdem kaj dosti o tem, pa me zanima, ali je to sploh škodljivo, kako postaneš odvisen ... in kakšno je vaše mnenje o kajenju šiše," na forumu sprašuje ena izmed zaskrbljenih mam. Da je kajenje vodne pipe, oziroma šiše med učenci zadnjih razredov devetletke, vse bolj popularno, potrjujejo tudi številni najstniki. Šišo kadijo v šoli ali doma. Kajenje šiše namreč svojim otrokom dovolijo tudi nekateri starši.

Zabava, radovednost, preizkušanje novega ...

 "Zaenkrat iz raziskav, ki jih izvajamo na NIJZ, nimamo zadosti podatkov, da bi lahko analizirali trende o uporabi vodne pipe v tej starostni skupini v Sloveniji. Podatki iz tujine sicer kažejo naraščanje uporabe vodne pipe med mladimi," pravi Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

"Razlogi za porast so lahko številni, najpogostejši so zmotno prepričanje, da gre za manj škodljiv tobačni izdelek za kajenje, kot so cigarete; zmotno prepričanje, da vodna pipa ne zasvoji in da lahko prenehaš vodno pipo kaditi kadarkoli, saj nisi zasvojen; privlačnost in drugačnost vodne pipe v primerjavi z običajnimi cigaretami; privlačni dodani okusi, arome; nižja cena ... Mladi poleg navedenih pogosto navajajo kot razloge za uporabo vodne pipe tudi zabavo, relaksacijo, radovednost, druženje, preizkušanje novega," dodaja Koprivnikarjeva.

Splošno prepričanje: vodna pipa manj škodljiva kot cigareti

Medtem, ko so učenci in dijaki o nevarnosti kajenja marihuane in cigaret precej dobro osvečeni - nedavno objavljena raziskava NIJZ je celo pokazala, da se kajenje med mladimi zmanjšuje - osveščanja o učinkih kajenja vodne pipe ni. Med mladimi celo prevladuje mnenje, da je kajenje vodne pipe manj škodljivo kot kajenje cigaret. V to so prepričani tudi odrasli kadilci šiše. Slišati je izjave, da "dim, ki prihaja iz šiše, ne draži dihal" ali celo, da je "šiša dobra za kadilce, ker čisti pljuča"

"Vodne pipe proizvedejo veliko količino dima, ki predstavlja tveganje za zdravje uporabnika vodne pipe in tudi za tiste, ki je ne uporabljajo, so pa izpostavljeni dimu vodne pipe. Poleg nikotina dim vodne pipe vsebuje številne rakotvorne snovi in strupene snovi, ki so prisotne tudi v dimu cigaret. Dim vodnih pip vsebuje zelo visoke ravni ogljikovega monoksida in visoke koncentracije majhnih delcev. Kratkotrajna izpostavljenost dimu vodne pipe lahko privede do draženja sluznice ust in žrela ter draženja oči. Visoke ravni ogljikovega monoksida pa lahko privedejo do izgube zavesti pri nekaterih posameznikih, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki onemogoči zadostno preskrbo določenih organov (vključno z možgani) s kisikom," razlaga Koprivnikarjeva. Kajenje vodne pipe prav tako povzroča odvisnost.

Če je ne dobijo v trgovini, jo naročijo preko interneta

Vodna pipa je osnovnošolcem lahko dostopna, če je ne morejo kupiti v trgovini, jo z lahkoto naročijo preko interneta. Kupiti je možno tudi manjše modele vodne pipe, ki jih je mogoče spraviti v nahrbtnik ali šolsko torbo. Nekaterih tudi grožnja z disciplinskim ukrepom ne ustavi, da ne bi vodne pipe prižgali denimo v slačilnici pred telovadnico ...

"Tudi jaz iščem vse o tej mladostniški "zabavi"; 15-letnik mi zatrjuje, da ni nevarno, da vsebuje samo sadne esence...da je nenevarna ... in kaj jaz sploh vem, ker itak nič ne vem," pravi mama najstnika.

Tudi pri sadnih mešanicah nastajajo strupene snovi

Prodaja tobaka je mlajšim od 18. let prepovedana. Najstniki kadijo predvsem sadne mešanice, za katere prevladuje prepričanje, da so popolnoma neškodljive. Osnovnošolci tako kadijo sadne čaje in druge sadne mešanice, ki jih v specializiranih trgovinah lahko kupijo brez primesi tobaka, nikotina in katrana.

"Zmesi, ki ne vsebujejo tobaka in nikotina prav tako proizvajajo dim z gorenjem rastlinskih snovi, kar privede do podobnih učinkov, kot so navedeni zgoraj, pri gorenju pa se tvorijo rakotvorne in strupene snovi. Ni pa učinkov nikotina," pravi strokovnjakinja.

Vdihavanje dima rastlinskih snovi lahko tudi poslabša bolezni, kot je na primer astma, ki je med mladimi pogosta. Ker kajenje šiše poteka tako, da eno šišo običajno uporablja več ljudi, ustnik pa kroži od ust do ust, je početje nevarno tudi zaradi prenašanja virusov tuberkuloze, herpesa, hepatitisa ...

Eksperimenti z mlekom, alkoholom in energijskimi pijačami

Najstniki pri uporabi šiše eksperimentirajo tudi z drugimi tekočinami, v šišo denimo nalijejo alkohol ali energijske pijače. Trinajstletnica se je tako spraševala, ali je mešanje lahko nevarno: "Okej, danes smo s sošolci kadili šišo in je moj sošolec noter nalil mleko ... a mi lahko kdo pove, kaj je fora tega? al je pač samo bolj gost dim ali je še kaj drugega."

Kako tako eksperimentiranje vpliva na otroški organizem, nam na NIJZ niso znali odgovoriti, ker o  tem še nimajo nikakršnih podatkov. Vprašanja smo zato naslovile na pediatre in toksikologe, odgovore še pričakujemo.

sergeja.hadner@zurnal24.si