Na družbenih omrežjih je mogoče zaslediti številna vprašanja o tem, kako se delijo mandati. V nekaterih primerih je namreč stranka, ki je dobila manj glasov, dobila več mandatov.
A lahko kdo pojasni kako tole deluje? pic.twitter.com/jngpsbIcah
— Amuzar Salg (@Amuzar_Salg) March 22, 2026
Ko kandidat prejme 4430 glasov in ne pride v DZ, medtem ko njegov protikandidat prejme 1500 glasov in v DZ pride, je za normalne ljudi nepojmljivo in nerazumljivo !!! #Volitve2026... 🇸🇮
— Erika Planinšec (@ErikaPlaninsec) March 22, 2026
Volilna matematika je zapletena. Če stranka ali lista zbere več kot štiri odstotke oddanih glasov, vstopi v parlament in dobi najmanj štiri poslance. V tem primeru je mogoče, da bo vaš kandidat izvoljen za poslanca, ni pa zelo verjetno.
Pri delitvi mandatov se najprej pogleda vsako od osmih volilnih enot. Število oddanih glasov se deli z 12 (z 12 zato, ker se v volilni enoti voli 11 poslancev, z ena več pa, da se na ta način razdeli več mandatov). Rezultat je meja za poslanski mandat, ki se ji bolj učeno po angleškem matematiku reče Droopov količnik.
Poglejmo primer z volitev leta 2022. V volilni enoti Ptuj je bilo veljavnih 136.074 glasov, kar pomeni, da je bilo za mandat potrebnih 11.340 glasov. To število glasov sta presegli le Svoboda in SDS, na podlagi Droopovega količnika je vsaka od teh dveh strank dobila tri poslanske mandate. Od enajstih mandatov iz te volilne enote je bilo na podlagi Droopovega količnika razdeljenih šest mandatov, koliko se jih na tak način razdeli, pa je odvisno od razpršenosti glasov. Če bi vse glasove dobila ena stranka, bi dobila vseh 11 mandatov.
V Sloveniji imamo 8 volilnih enot, vsaka pa 11 okrajev, saj se voli 88 poslancev (dva poslanca narodnostnih skupnosti se volita posebej po večinskem volilnem sistemu), a ni v vsakem okraju izvoljen en poslanec.
Ni izvoljen tisti, ki dobi največ glasov, ampak ...
Če stranka, ki ste jo volili, dobi mandat v vaši volilni enoti, je lahko za poslanca izvoljen vaš kandidat. A to ni odvisno od tega, koliko glasov prejme, ampak od tega, kakšen delež glasov je dobil v vašem volilnem okraju in kolikšen delež so dobili kandidati te stranke v drugih desetih okrajih vaše volilne enote.
Če stranka dobi mandat, v parlament pridejo tisti kandidati stranke, ki so v volilni enoti zbrali najvišji delež glasov, na primer nekdo, ki je prejel 500 glasov, kar je bilo 43 odstotkov vseh glasov, in ne nekdo, ki jih je zbral 5000, a je bilo to 39 odstotkov vseh oddanih glasov v okraju.
Na volitvah leta 2022 okraji Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Moste Polje 1, Šiška 4, Maribor 1, Ormož, Radovljica 1, Velenje 1 in Vrhnika niso dobili poslanca, v vsakem od okrajev Škofja Loka 1 in 2 pa sta bila na primer izvoljena po dva poslanca. Da bi bil izvoljen vaš kandidat, bi morala stranka, za katero kandidira, v tej volilni enoti dobiti mandat, hkrati pa bi moral biti vaš kandidati med tistimi, ki so dobili najvišji delež glasov.
Tako se razdelijo še drugi mandati
Preostanek, navadno približno tretjina mandatov, se razdeli na ravni celotne države po tako imenovanem d’Hondtovem sistemu. Število glasov, ki so jih stranke dobile v celotni državi, se deli najprej z ena, nato z dva, tri, štiri in tako naprej do 88, nato pa se rezultate tega deljenja razvrsti po velikosti.
Največjih 88 količnikov, ki jih dosežejo stranke, pomeni poslanske mandate, se pa strankam odštejejo mandati, ki so jih po posameznih volilnih enotah že dobile z Droopovim količnikom.
Če stranka, za katero ste volili, po d’Hondtovem sistemu dobi še dodatne mandate, bo vaš kandidat postal poslanec? Odgovor je tokrat še malce bolj zapleten, kot je bil prej. Zakon pravi, da mandat dobi liste, v tisti volilni enoti, ki imajo po dodelitvi mandatov po Droopovem količniku največji ostanek glasov.
Poglejmo znova enoto Ptuj, kjer je bilo leta 2022 po Droopovem količniku za mandat potrebnih 11.340 glasov. Če bi stranka dobila 11 tisoč glasov, bi imela ostanek 0,97, če bi dobila 15 tisoč glasov pa bi po Droopovem količniku dobila mandat, ostanek pa bi bil 0,32.
Na volitvah leta 2022 je imel v enoti Ptuj SD ostanek 0,88, NSi 0,77, Svoboda 0,61, SDS 0,48 in Levica 0,37, a je treba pri dodelitvi mandatov pogledati ostanke, ki so jih stranke imele po vseh volilnih enotah. Če je v volilni enoti že razdeljenih vseh 11 mandatov, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Ko stranka v volilni enoti enkrat dobi mandat, pa spet velja, da je za poslanca izvoljen tisti z najvišjim odstotkom glasov in ne tisti z največ glasovi.
V ptujski volilni enoti sta na podlagi Droopovega količnika Svoboda in SDS dobili po tri mandate, nato pa je po d’Hondtovem sistemu Svoboda dobila še dva, SDS še enega, po en mandat pa sta dobili še NSi in SD.
Ali bo vaš kandidat izvoljen?
Najbolj verjetno da, če bo stranka, za katero kandidira, v njegovi volilni enoti dobila mandat in bo imel najvišji delež glasov med vsemi kandidati te stranke v vaši volilni enoti. Sicer pa, kdo ve.
V nadaljevanju objavljamo še člene zakona o volitvah v državni zbor, ki govorijo o delitvi mandatov.
Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)
90. člen
Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, kar se zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lista, ki ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona, mandata ne pridobi.
91. člen
Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.
Če sta dva kandidata dobila enak delež glasov, o izvolitvi med njima odloča žreb. .
92. člen
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah.
Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko od vseh 88 mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile liste oziroma istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od 1 do 88 (d'Hondtov sistem).
Tiste liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.
Mandati iz prvega odstavka tega člena se dodelijo listam oziroma istoimenskim listam po vrstnem redu najvišjih količnikov iz prejšnjega odstavka, pri čemer se višji količniki štejejo kot mandati, ki jih je lista oziroma istoimenska lista prejela na podlagi 90. člena tega zakona.
Če bi kateri od list oziroma istoimenskih list pri delitvi mandatov v skladu s prvim odstavkom tega člena pripadlo manj mandatov, kakor jih je dobila pri delitvi na ravni volilne enote, se pri ugotavljanju, koliko mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam na podlagi seštevkov glasov na ravni države, upošteva zmanjšano skupno število mandatov, ki jih je treba še razdeliti na ravni države.
93. člen
Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi na državni ravni, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 90. člena tega zakona. Če so v volilni enoti že razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati v skladu z 91. členom.
Erika Planinšec preberi zakon o volitvah !