Popoldan je bil zaslišan še Samo Bevk, kandidat za ministra za kulturo. Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino ga je podprl z osmimi glasovi za in štiri proti. Označil se je za zmernega optimista, kljub temu da bo kulturno ministrstvo z rebalansom proračuna ostalo skoraj brez 20 milijonov evrov.
Če bo izvoljen za ministra si bo prizadeval za gospodarno, učinkovito in pregledno porabo sredstev, namenjenih kulturi, med ključnimi projekti pa bosta dokončanje prenove ljubljanske Opere in EPK.
Orešič za dvig konkurenčnosti
Odbor za gospodarstvo je s šestimi glasovi za in štirimi glasovi proti ugotovil, da je bila predstavitev kandidata za gospodarskega ministra Tomaža Orešiča ustrezna, in je sprejel njegovo kandidaturo.
Orešič je pred odborom za gospodarstvo povedal, da se bo zavzemal za tri stvari, ki so pomembne tudi v vsakem dobrem podjetju: obvladovanje stroškov, povečanje prihodkov in vlaganje v prave stvari. Izpostavil je nujnost ukrepov za dvig konkurenčnosti, poenostavitev postopkov in energetiko. Na tem področju je opozoril predvsem na zamudo pri uveljavitvi energetskega zakona, ki ga od nas zahteva EU.
V odgovorih na poslanska vprašanja je med drugim povedal, da se strinja s prodajo deležev državnih podjetij, saj namesto da bi prinašala sredstva v proračun, iz njega jemljejo. Podpira tudi odprodajo državnega deleža NLB. Strinja se z ohranjanjem Termoelektrarne Trbovlje, ki pa se bo morala prestrukturirati, najverjetneje v uporabo biomase. Meni namreč, da je zaradi zahtevnosti umeščanja energetskih objektov v prostor smiselno obstoječe lokacije ohranjati.
Zagon gospodarstva bi se lahko po njegovem mnenju začel z davčnimi olajšavami za nove investicije. Hkrati pa bi se morala delovnopravna zakonodaja spremeniti v smislu večje fleksibilnosti dela oziroma približevanja zaposlenih za določen in nedoločen čas. Govora je bilo tudi o Tešu 6, ki se mora čim prej zaključiti. "Projekt Teš mora z mize," je dejal. Strinja se z elektrarnami na Muri in sočasnemu razvoju obnovljivih virov.
Čeprav je že prej kritiziral ureditev energetike pri nas v dva stebra, zaradi drobitve investicijskih naporov postopkov združevanja ne bo začel. Poudaril je, da njegovo delovanje v podjetju EFT ne bo vplivalo na njegovo ministrsko delo. Meni, da je bilo to le dobro, saj so kot tuje podjetje prispevali k razvoju energetskega trga pri nas, ki je sicer preveč omejen sam nase.
"V projektu Teš premalo strokovnega pristopa"
Orešič je moral odgovarjati tudi na vprašanja nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zdaj poslanca, Gregorja Golobiča. Projekt Teš je tako ocenil skozi prizmo projekta, ki ga njihovo podjetje vodi v Bosni in Hercegovini. Čeprav je pol manjši, so najeli sicer bistveno dražje tehnične, finančne in pravne svetovalce iz tujine, s čimer je bil projekt na koncu cenejši.
Meni namreč, da je bilo v projektu Teš premalo informiranja in strokovnega pristopa ter premalo znanja, zato pogodba z izvajalcem ni takšna, kot bi morala biti, ampak je omejujoča. "Ne spadam v noben energetski lobi pri tem projektu," je ob tem poudaril Orešič. Čeprav spoštuje okoljski svet, pa pravi, da v njihovi oceni ni bilo predloga, kako se drugače lotiti projekta Teš. Golobič je Orešiča opozoril, da se o alternativi ni opredeljevalo, ker je do zdaj nihče ni želel. Orešič je sicer večkrat omenil, da projekta Teš ne moremo in ne smemo ustaviti.
Orešič je podprl tudi socialne kapice za inženirje in razvojnike, saj meni, da bi spodbudila konkurenčnost v tem sektorju. Glede krize v gradbeništvu pa meni, da jo bomo presegli s pospešitvijo insolvenčnih postopkov in novim razvojnim ciklom, ki ga napovedujejo novi občinski prostorski načrti, ki so že v obravnavi.
Odbor podprl tudi Janca
Odbor za notranjo politiko je z osmimi glasovi in šestimi proti kandidaturo Branka Janca za ministra za notranje zadeve ocenil kot ustrezno. Janc je dejal, da želi ostati verodostojen, dober, odgovoren in kredibilen. Med odgovori na vprašanja poslancev je zagotovil, da bo spoštoval odločitve pristojnih organov glede najema prostorov za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada.
Vidovičeva za večjo fleksibilnost
Odbor za notranjo politiko je z osmimi glasovi za in šestimi glasovi proti podprl kandidaturo Zdenke Vidovič. Vidovičeva je med problemi v javni upravi izpostavila plače zaposlenih v javnem sektorju. Dejala je, da je treba nastopati z argumenti in biti precej takten. Na tem področju bo po njenem treba doseči večjo fleksibilnost premeščanja zaposlenih in na ta način omejiti maso plač v javnem sektoju. Kot pomembno področje dela je omenila tudi reorganizacijo javne uprave in javnega sektorja.
Glede zmanjševanja zaposlovanja v javnem sektorju je dejala, da se je število zaposlenih v vladnih službah in na ministrstvih zmanjševalo, v vrtcih, socialnih zavodih in zdravstvu pa je naraščalo zaradi večje natalitete in socialnih razmer. Slednje bi bilo mogoče rešiti s predajo dela storitev zasebnemu sektorju.
Dvomi o ustreznosti Vidovičeve
Zdenka Vidovič se bo morala v primeru izvolitve soočiti z varčevanjem v javnem sektorju, medtem ko sindikati javnega sektorja pričakujejo, da bo potrebno pozornost namenila socialnemu dialogu.
V povezavi z njenim imenovanjem pa se že pojavljajo dvomi o ustreznosti njene kandidature. Kot poroča današnji Dnevnik, naj bi Vidovičevo preverjala javna agencija za nadzor nad revidiranjem. Kot nekdanja pooblaščena revizorka družbe KPMG naj bi pri revidiranju bilanc Darsa za leto 2009 pomagala pripraviti teren za preknjižbo državne avtocestne infrastrukture v last Darsa.
Kot "gospodarno" je Vidovičeva v imenu revizijske hiše KPMG na začetku leta 2008 ocenila tudi poravnavo nekdanjega ministra za okolje Janeza Podobnika s Podjetjem za urejanje hudournikov (Puh). Računsko sodišče je pred tem omenjeno poravnavo ocenilo kot neučinkovito in necelovito.
Vidovičeva včeraj za Dnevnik navedb ni želela komentirati, saj revizorji svojih poročil ne komentirajo. Dodala je le, da se je v primeru Darsa ravnala po zakonu, Podobnikove poravnave pa ni želela komentirati.
