Kadrovanje. Med ministri te vlade, ki so na ministrstvu za nedoločen čas zaposlili ljudi iz svojega kabineta, je celo zdaj že bivša ministrica Irma Pavlinič Krebs. Viri so nas opozorili nanjo, saj je do odhoda veljala za glasno borko za učinkovito in racionalno javno upravo.
Koliko kabinetnim kadrom med mandatom in tik pred njegovim iztekom na ministrstvih uredijo redne službe, smo preverjali po tem, ko nas je vir iz državne uprave opozoril na razpis ministrstva za pravosodje. Delovno mesto je namreč zasedla prav oseba iz Zalarjevega kabineta.
Rekorderji Janševi ministri
Kljub temu podatki, ki so nam jih poslali z ministrstev, kažejo, da se glavni val zaposlovanja kabinetnih ljudi v javni upravi pri tej vladi še ni zares začel. V prejšnji, Janševi, pa se je kar 26 od skupno 122 ljudi, kolikor jih je delalo v kabinetih ministrov, nato na prav teh ministrstvih zaposlilo za nedoločen čas. Ob odhodu Žige Turka, Janševega ministra za razvoj, so javne uslužbenke za nedoločen čas postale kar štiri od petih sodelavk v njegovem kabinetu. Večino svojega kabineta je na ministrstvu uspelo zaposliti tudi bivšemu ministru za visoko šolstvo Juretu Zupanu in njegovi naslednici Mojci Kucler Dolinar. Pri Zupanu so se zaposlitve v kabinetu za določen čas celo že po nekaj mesecih spremenile v uradniške za nedoločen čas, kažejo uradni podatki. Razkrivajo pa tudi, da so kmetijski ministri zadnjih treh vlad (z izjemo Židana) vrata v javno upravo z zaposlitvijo za nedoločen čas odprli šestim najožjim sodelavcem iz kabinetov.
Pravila, integriteta in morala
Šoltes: Problem je, kako izmeriti učinkovitost državnega uslužbenca.
Računsko sodišče do zdaj ni izvedlo posebne revizije zaposlovanja v javni upravi, ki bi se osredotočila na obseg in učinke tako imenovanega “političnega zaposlovanja”. Je pa predsednik računskega sodišča Igor Šoltes povedal, da vsako leto v okviru zaključnega računa državnega proračuna analizirajo tudi kadrovski vidik. Preverjajo, ali imajo uslužbenci za delovno mesto, ki ga zasedajo, ustrezno izobrazbo, ali izpolnjujejo pogoje in kakšna je “delovna uspešnost”. Pravi, da vsako leto najdejo kar nekaj nepravilnosti. Opozarja tudi, da je pri zaposlovanju poleg pravil ključno, ali funkcionarji spoštujejo integriteto in moralo ter pri zaposlovanju sodelavcev v kabinetih in pozneje na ministrstvih zaposlujejo le kadre, ki so jim v pomoč, ne pa da zaposlujejo zaradi zaposlovanja. Opozarja tudi, da je v javni upravi težko na koncu pri uslužbencih res izmeriti njihovo delovno uspešnost.
