V ozadju pa je tekla tiha diplomacija s Semoličevimi sindikati. Pred tem je vladna stran strateško bombončke dodelila tudi študentom, ki so v preteklosti pokazali, kako nepričakovano hitro lahko tako demolirajo vrata v hram demokracije kot na referendumu pomagajo zrušiti kak zakon. Včeraj je “glasovalni stroj” koalicijskih poslancev na odboru za finance kljub glasnim kritikam opozicije, da je zakon o uravnoteženju javnih financ “skrpucalo, ki ga naš hram demokracije menda še ni videl”, rebalans že pripravila za četrtkovo izredno sejo v DZ. Na čistini so tako (zelo osamljeni) ostali le sindikati v javnem sektorju. A tudi za Sviz je Šušteršič, ki si je zvito pustil 100 milijonov evrov rezerve v proračunu, pripravil vse, da členi o normativih v šolstvu lahko letijo iz zakona, če pristanejo na umik iz igre “referendum”.
Prava bojišča. A vojna za gospodarsko rast vlado šele čaka. Tu bo morala pokazati, ali zna tudi vizionarsko izbrati ključna bojišča: to je panoge in projekte, kamor bo dala pičle milijone, da bi to prineslo čim hitrejše zmanjšanje pritiska na gospodarstvo in kreiralo nova delovna mesta. Brez tega bomo kljub varčevanju zgrmeli v prepad.
ja gospodarska rast , ce bi se uposteval ucinek vlade bi bli ze v vrhu ,tako pa ,ko zapirajo vsak dan delovna mesta od kod pol gospodarska rast od teh 10% se zaposlenih formula slo demokracije in gospodarske rasti je… ...prikaži več droga in brezposelnost.