Slovenija > Komentarji in kolumne
1722 ogledov

Kavč politik kovanec vidi le z ene plati

Zdravstvo čakalnica zdravstveni dom bolniki zdravje Andrej Leban
Podaljševanje ukrepov lahko povzroči več smrti kot virus.

Za krizne dogodke je značilno, da dobršen del populacije ni sposoben preceniti tveganj in se racionalno odločiti. Poznate kakšnega takega?

Mimogrede – Avstrija ni odprla meje s Slovenijo, ker smo do nedavnega poročali o 1.000 več primerih okuženih, kot jih je bilo v resnici. Šele po sprejetem elektronskem opozorilu znanstvenika so popravili z nekim izgovorom (active cases na https://www.worldometers.info/coronavirus/country/slovenia/).

Matjaž Gams | Avtor: IJS IJS
Kot pravi prof. Karestan Koenen s Harvard T.H. Chan School of Public Health, se v primeru neznane velike nevarnosti pogosto zgodi kratek stik med amigdalo in frontalnimi režnji, kjer je napredno racionalno razmišljanje. Amigdala, ki nas rešuje v izredno nevarnih situacijah, preglasi glas razuma. Avtor ni naredil podrobne analize, a vtis je, da je 20-30 odstotkov populacije v Sloveniji v miselnem primežu, in to velja tako za politike kot znanstvenike.

Kako drugače pojasniti, da se nekateri politiki v sedanjih časih, ko je v Sloveniji skupno 10 kužnih za virusom, ne želijo fizično udeleževati varnih sej – odtod ime "kavč politiki", medtem ko večina delavcev dela osem ur na dan v bistveno težjih in nevarnejših pogojih? Kako drugače pojasniti, da se zaposleni na nekaterih fakultetah ne smejo vrniti na delovno mesto, pa čeprav se pripeljejo z avtom in delajo v sobi sami? Kako drugače pojasniti, da skoraj dvakrat več državljanov misli, da ne bi smeli razglasiti konca epidemije?

Denimo, da ste direktor podjetja s 1.000 zaposlenimi. Koliko bi jih umrlo, če bi se okužili s koronavirusom? Morebiti 100 ali 10? Pravilni odgovor je – med ena in nič, ker pa je zelo malo verjetno, da bi se okužili vsi, je najbolj verjetni odgovor – v povprečju nič!

Smrtnost so podrobno analizirali v New Yorku in v pogojih, ki so za virus zelo ugodni po mnenju strokovnakov in tudi v naši študiji (vreme, gostota, prebivalstvo), ki smo jo naredili na Institutu "Jožef Stefan". Umrlo naj bi 0,09 odstotka mlajših kot 65 let oziroma 0,29 odstotka celotne populacije. Le 4,5 odstotka vseh smrti se je pripetila mlajšim kot 65 let, ki niso imeli dodatnih zdravstvenih komplikacij.

V Sloveniji in državah vzhodne Evrope kot Rusiji je virus še manj smrten - V Sloveniji je umrlo okoli 100 ljudi (okoli pet mlajših kot 65 let brez prejšnjih težav). Lansko zimo je zaradi sezonske gripe pri nas umrlo 160 ljudi. Skupna stopnja smrtnosti zaradi virusa se suče od 0,1 do 0,25, torej na nivoju normalne do hujše sezonske gripe.

Odpremo se Italiji, ne zrahljamo pa drugih ukrepov 

Koronavirus je ubijalec zlasti tam, kjer ga z ukrepi niso pravočasno ustavili, recimo v ZDA, kjer so jim trdili, da nevarnosti ni in je prišlo do neobvladljivih razmer. V Italiji in Španiji, recimo, se je eksponentna rast začela brez pravih informacij, znanja in posledično ukrepov. Takrat so okužene države trdile, da virus ni posebej nevaren in da se ne bo raznesel po svetu, da maske ne koristijo in tako dalje. Trdili so, da bo v Afriki, kjer nimajo tako razvitega bolnišničnega sistema, koronavirus pokosil generacije. Ko so Švedi poskusili z blagimi ukrepi, so zaradi preslabega znanja preslabo zaščitili starejše zlasti v domovih za starejše, kjer v civiliziranem svetu umre polovica vseh za koronavirusom. Mimogrede – ko vas priključijo na respirator, je smrtnost 50-odstotna.

Prof. dr. Alojz Ihan, podobno kot v večini odličnih prispevkov, opozarja, da ga čudi odprtje meje z Italijo ter da se je laže spopasti s korono poleti kot pozimi. Odprtje meje z Italijo pač pomeni, da bodo slej ko prej prišli okuženi iz Italije in ponovno raztrosili virus. A poleti bi morali z virusom opraviti z bistveno milejšimi ukrepi, zato čudi predvsem neuravnoteženost ukrepov. Odprtje meje z Italijo in donedavna prepoved vstopa na fakultete, prepoved gibanja med občinami?

Zaprta meja znak | Avtor: Profimedia Profimedia

Dejstvo: zaradi karantene in odtegovanja ljudje prav tako umirajo

Pred kakšnim mesecem sem napovedal, da bo poleti oziroma že maja v Sloveniji virus izgubil moč in da je smotrno rahljati pretrde ukrepe ter obdržati nujno potrebne (glejte nastope v Državnem svetu, https://dis.ijs.si/ds/index.php/2020/05/13/35-ne-ponoviti-napak-ob-zadnji-krizi/). Seveda je takrat in
danes šlo le za verjetnostno napoved – slej ko prej kaj zgrešiš.

A čemu smo toliko časa vztrajali pri strogih karantenskih ukrepih in tudi bili zato primorani sprejeti za 5 milijard pomoči gospodarstvu, ter v nekaj tednih izgubili en proračun za visoko šolstvo, znanost ali kulturo? Odgovor je preprost – ker smo bili v Sloveniji kot država in družba v krču, nismo imeli dovolj znanja in nismo bili sposobni oceniti dejanskih razmer. Kateri politik pa bi si takrat upal sprostiti karantenske ukrepe in iti v zgodovino kot krivec za smrt tisočev?

A če s sedanjim znanjem racionalno ocenimo posledice ukinjanja epidemije v Sloveniji oziroma ali podaljševati stroge karantenske odgovore, je odgovor preprost: zaradi podaljševanja strogih karantenskih ukrepov bi pomrlo več ljudi, kot če skoraj vse ukrepe sedaj sprostimo in če le bomo hitro potegnili zavoro, ko se bo znova pojavil koronavirus med nami.

Zdravnica zdravstvo korona covid-19 | Avtor: Profimedia Profimedia

Račun je preprost in temelji na tem, da bodo zaradi podaljšanih časovnih vrst, težav v zdravstvu, gospodarstvu, znanosti itd. ljudje slabše oskrbovani in bo zato več mrtvih. Samo kriza leta 2007 je v Ameriki in Evropi povzročila 10.000 več samomorov. Nekatere smrti kot zaradi slabše zdravniške oskrbe so težje ocenljive, je pa znana ocena vrednosti enega življenja v razvitem svetu - približno 2 milijona evrov.

Ker smo za krizo dodatno potrošili štiri milijarde, smo s tem teoretično potrošili 2.000 življenj. Po tem teoretičnem računu smo s karanteno povzročili približno toliko smrti, kot smo jih ohranili. Je pa vseeno treba omeniti, da so taki računi bizarni, da so le nek hipotetični pokazatelj. Če ne bi ukrepali, bi bilo v Sloveniji zaradi koronavirusa nekaj tisoč mrtvih, ker je precej bolj grozljivo kot 5 milijard, zato je bilo nujno ustaviti eksplozivno rast.

Drug in verjetno najbolj pomemben faktor je, da je virus nov, inovativen, zoper katerega nimamo naravne imunosti, in zato verjetno bolj ali manj neukrotljiv v celoti, vsaj dokler ne bo cepiva. Z drugimi besedami: novim valom zlasti jeseni ali pozimi se ne bo mogoče izogniti v celoti, kot se tudi gripe ne uspemo ubraniti.

Zdravnica zdravstvo korona covid-19 | Avtor: Profimedia Profimedia

Obe plati kovanca

In tu je najpomembnejši argument: ali bi raje zboleli za koronavirusom/gripo poleti ali jeseni? Poleti imamo sonce, D vitamin, zračenje, dober zrak, sveže sadje in vitamine in nihče nima gripe, virus pa nima prave moči. Kar so poskusili Švedi in bi se skoraj izšlo, je bil poskus v zgodnjem pomladanskem času brez posebne skrbi za domove starejših. Če bi virus prišel poleti in bi uvedli karanteno v domovih za starejše, najverjetneje ne bi bili na 8. mestu z 32 umrlimi na 10.000 prebivalcev v primerjavi z 9 v sorodni Danski, kjer so uvedli zaporo šol in podobno.

Ostri ukrepi so bili zato na mestu po svetu in v Sloveniji. Za Veliko Britanijo, ki je poskusila s švedskim pristopom, se je že kmalu pokazalo, da se z blagimi ukrepi ne bo izšlo in so uvedli strogo karanteno pri podobni smrtnosti kot na Švedskem. A karantene stanejo v denarju in v smrtih, tako da je gledanje samo števila umrlih za koronavirusom le ena plat kovanca. Ko pogledamo oba, šele vidimo celovito sliko in ta je za Slovenijo zelo ugodna, če le ne bomo pretiravali s helikopterskim denarjem.

Tistim, ki razmišljajo o koronavirusu kot kugi modernega časa, in ne priznavajo dodatnega števila mrtvih zaradi karantenskih ukrepov, svetujte, da naj izklopijo amigdalo in naj spet začnejo racionalno razmišljati. Z minimalnimi ukrepi lahko ta hip in že precej časa živimo polno življenje.

Da pa bodo politiki priznali, da so za potrošenimi milijardami tudi človeška življenja, raje ne pričakujte, kajti potem bi jih lahko poklicali na odgovornost za potrošene milijarde pri sanaciji bank in še marsikaj drugega.


Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.

Komentarjev 2
  • popokatopetl 10:43 22.maj 2020.

    Gams je sicer večkrat že kakšno grdo pihnil, ampak tole je pa spot on.