Slovenija > Komentarji in kolumne
87797 ogledov

NIJZ svetuje: Izogibajte se lužam in ne posedajte zvečer na terasi

mestni utrip Saša Despot
Medtem ko skušajo naši sosedje na različne načine obračunati z nadležnimi krvosesi, nam NIJZ namesto konkretnih ukrepov ponudi kup nenavadnih nasvetov.

Skopje, avgust 2025. Pozno zvečer skupina prijateljev kramlja v parku, ko se mimo pripelje vozilo, ki za seboj pušča gosto meglo. Pokrijemo si nos in oči ter se čudimo, kaj se dogaja, ko nam domačinka pojasni, da gre za akcijo zatiranja komarjev. Čez teden vidimo le še par komarjev, pike preštejemo na prste ene roke.

Slovensko podeželje, teden pozneje. Niti stemni se še ne, ko postane nevzdržno. Pod vsakim vogalom mize je prižgana spirala proti komarjem, kdor se od nje odmakne, nastrada. Povsod so.

Dva scenarija, dve skrajnosti. Da bi v Sloveniji tako brezkompromisno zatirali komarje kot ponekod drugod v Evropi, zaenkrat ne gre pričakovati. Res je, izbruhov bolezni (z izjemo virusa Zahodnega Nila) še nismo zabeležili, je pa dejstvo, da komarji kravžljajo živce v prvi vrsti domačinom, bržkone tudi turistom. Če bodo lahko v vsaki sosednji državi kmalu zvečer posedali na terasi brez nadležnih krvosesov, je le vprašanje časa, kdaj bo Slovenija postala tudi širše znana kot destinacija, kjer to brez pomoči raznoraznih pripravkov, kot so spirale, spreji, sveče in kreme, sploh ni mogoče.

Kot smo že pisali, vse naše sosede, v določenih delih države tudi Avstrija, komarje zatirajo že v fazi ličink z biocidom – Bti (Bacillus thuringiensis subsp. Israelensis), medtem ko ob večjih izbruhih Italija, Hrvaška in Madžarska ukrepajo še s pršenjem odraslih insektov.

Hrvati poleg tega v naravo spuščajo tudi sterilne samce komarjev, s čimer želijo zmanjšati populacijo tigrastega komarja. Projekt vodi hrvaški nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer komarje očitno smatrajo za resen javnozdravstveni problem (podobno kot večji del Evrope), reševali pa ga bodo na državnem nivoju, sistematično, pa tudi z inovativnimi rešitvami.

Tega od slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) očitno ne moremo pričakovati. Občine so prepuščene same sebi, nekatere, recimo primorske, sredstvo za nadzor ličink Aquatain uporabljajo že leta, ampule brezplačno delijo občanom, medtem ko so na Mestni občini Ljubljana celo razmišljali o tem, da bi sledili hrvaškemu vzoru in v okolje vnesli sterilne komarje. Na koncu se za to možnost niso odločili, a zakaj mora to sploh biti njihovo delo?

Ne le v večjih mestih in ob morju, s komarji se borijo tudi na poplavnih območjih in v naravnih rezervatih, izjemno visoko število komarjev je denimo tudi v Prekmurju.

Precej žalostno je tudi, da so na NIJZ za informacijo, da primorske občine že leta uporabljajo Aquatain, izvedeli lani iz medijev.

Namesto konkretnih ukrepov so že takrat odgovorili identično kot letos na naša vprašanja o zatiranju komarjev: z mantro, da "prisotnost in povečano število komarjev trenutno ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število" in da insekticidov v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. "Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.)," trdijo.

Ob tem pa na NIJZ ne komentirajo tega, da vse metode zatiranja komarjev pač ne temeljijo na biocidnih sredstvih (npr. že prej omenjen Aquatain ali pa metoda spuščanja sterilnih samcev v okolje). Poleg tega bioinsekticid Bti, ki ga uporabljajo v vseh sosednjih državah, velja za izjemno varno sredstvo, saj deluje tarčno in ne škoduje opraševalcem, večini koristnih mikroorganizmom, vretenčarjem in ljudem.

Kaj pa torej predlaga slovenski NIJZ v bitki s komarji? Svetuje nam, naj z mrežami preprečimo komarjem vstop v notranje prostore in uporabimo repelente, odstranjujemo stoječo vodo iz svojega okolja, "mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), pa se izogibamo". Kako, prosim?!

To še ni vse. NIJZ svetuje, naj se izogibamo zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja. Mimogrede, tigrasti komar je aktiven podnevi, navadni pa ponoči. Oba sta razširjena po celi državi. Največjo aktivnost komarjev sicer beležijo zjutraj in pozno popoldan/zvečer. Sredi poletja, ko je zunaj krepko čez trideset stopinj, sprehod po parku v času žgočega sonca vsaj meni ne zveni kot najbolj posrečen javnozdravstveni nasvet.

nina.sprohar@styria-media.si

Komentarjev 23
  • Avatar Garancija
    Garancija 09:04 29.september 2025.

    Nosite maske od počivavška

  • rd2dmk2 21:57 28.september 2025.

    gospa novinarka a veš da imam raje komarje in ose in sršene in čmrlje in čebele... in češnje in jabolka in ...sebe kot pa tvoje spreje. namaš se mal, saj se proti soncu tud s faktorjem 50 in antirespirantom da ...prikaži veča slučajno ne boš pocedila kapljice švica. ne ne boš smrdela na švic, ampak lahko pa smrdiš na kemijo 50 m okol sebe in mi ostali to moramo prenašat in crkavat s tabo vred. doma bod, v svoji krasni bajti z filtriranim prezračevanjem in tam smradi, sama sebi.

  • atamama 17:04 28.september 2025.

    NIJZ, kaj je toslužba, ki jo pokličeš pa ti povedo, da na klic ne morejo ščurkov zatirati, da je potrebna prijava, ščurke pri ''dnevni svetlobi'' fotografirati, pa še prešteti koliko jih je. Pa sem vpračal koliko dobijo plače in če ...prikaži več je redna, če so napisali vsa poročila..... pa glej hudiča, prekinili os povezavo. Probam še večkrat, sem zahteval vodjo in ga vprašal ali je ti njih delo okoli ščurkov. Je, ampak.... gnoj od gnoja za dobro plačo....