"Prepričan sem, da bi se število vloženih odškodninskih tožb zoper člane uprav ali nadzornih svetov, ki se jim očita nevestno in neskrbno gospodarjenje, občutno zmanjšalo, če bi od odvetnikov zahtevali, naj prevzamejo tveganje za uspešen rezultat tožbe. Živimo v času prave hiperinflacije odškodnink, od katerih bo le malokatera uspešna. Morda bo kakšni uspelo na prvi stopnji, a ko bodo zadeve prišle do vrhovnega sodišča, bodo padle. Videl sem veliko odškodninskih tožb, ki me niso prepričale," pravi Dušan Jovanovič, profesor mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.
Visoki stroški tožb
Slovenska gospodarska in sodna praksa sta po njegovem mnenju v zadnjih nekaj letih prestopili iz neaktivnosti pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov v drugi ekstrem – hiperaktivnost. Zoper člane uprav in nadzornih svetov se vlagajo različni odškodninski zahtevki, skupni imenovalec vsem pa so precejšnji stroški.
Luka Koper je proti upravi Roberta Časarja in nadzornikom vložila več tožb, samo za sodno takso je plačala 120.000 evrov, skupni sodni stroški se bližajo 700.000 evrom. Intereuropa toži upravo Andreja Lovšina; samo sodna taksa, brez odvetniških stroškov, jih je stala skoraj 183.000 evrov. Skupno tem tožbam, težkim skoraj 70 milijonov evrov, je, da oba prvoobtožena, Časar in Lovšin, trdita, da nimata premoženja za poplačilo očitane škode.
Tri odškodninske tožbe je vložila tudi NLB, proti komu in za koliko, pa ne povedo. Prav tako nekdanje vodilne tožita NKBM in Pivovarna Laško. V Holdingu Istrabenz vprašanja, ali so zoper Igorja Bavčarja in nadzornike v njegovem času vložili kakšno odškodninsko tožbo oziroma ali o tem razmišljajo, ne komentirajo.
Različna mnenja
Odškodninskim tožbam je naklonjen France Arhar, prvi nadzornik NLB, saj je po njegovem mnenju težko že na začetku oceniti končni rezultat. "Kajti procesi so dolgi, stvari pa so v nenehnem spreminjanju. Zaradi ocene 'pričakovanega zaključka' ne začeti postopka se mi ne zdi primerno," poudarja.
"To, da nekdo trdi, da premoženja za poplačilo škode nima, zagotovo ni argument, zaradi katerega bi se družba, ki je oškodovana, odškodninski tožbi odpovedala," izpostavlja Miha Juhart, strokovnjak za gospodarsko pravo z ljubljanske pravne fakultete. Odškodninska tožba je po njegovem mnenju dolžnost, toženi pa jamčijo z vsem svojim, tudi prihodnjim premoženjem in tudi tistim, ki ga imajo morebiti v tujini.
"S tem se povsem strinjam. A če vnaprej veste, da tega ne boste dobili povrnjenega, z vložitvijo odškodninske tožbe ob visokih sodnih stroških in hkratni neizvršljivosti zahtevka, gospodarski družbi dejansko povzročate le dodatno škodo; nikakor ne ravnate skrbno in kot dober gospodar," odgovarja Jovanovič.
naša država je postala ena gnila banana republika. zadnji dokaz je Praprotnik v NLB...
SLO je meka za tajkune, požrešne kapitaliste, ki ožemajo delavce, kriminalce in večino ostale pokvarjene golazni, ki se ji ne more nič zgoditi.
sem spadajo še reveži tajkuni, ki jim tudi nimajo kaj - ne znajo in nočejo vzet...