Najdaljša dopustna čakalna doba je spoštovana, saj je za določeno zdravstveno storitev vsaj pri enem izvajalcu mogoče najti čakalno dobo, ki je znotraj postavljenih meja, pravi poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o čakalnih dobah. Čeprav ljudje na nekatere preglede in operativne posege čakajo leto ali tudi več, ne gre za kršitev zakona o pacientovih pravicah, saj imajo možnost, da zdravstveno storitev opravijo v sprejemljivem času nekje drugje. V praksi pa se to ne dogaja; bolniki vztrajajo v vrstah, med čakanjem se jim bolezen poslabšuje in povzroča težave, zaradi katerih morajo ostajati na bolniškah. Bolniške so eden od večjih stroškov zdravstvene blagajne. Dolgo čakanje velikokrat pomeni tudi zakasneli začetek zdravljenja, ki je zato dolgotrajnejše. Spet veliki stroški.
Preskakovanje. S poročanjem podatkov o čakalnih dobah in nacionalnim spremljanjem čakalnih vrst se problem dolgih čakalnih dob za bolnike ni rešil. Podatki iz meseca v mesec kažejo, da v številnih zdravstvenih zavodih predolgo čaka več sto ljudi. Možnosti, da bi tam, kjer so čakalne dobe predolge, te skrajšali, ob pomanjkanju denarja za zdravstvo ni. Logičen ukrep bi bil vsaj ta, da bi paciente prerazporedili ali pa jih vsaj obvestili, kje na vrsto pridejo prej. Slovenija vendarle ni tako velika, da se ne bi mogli odpeljati na pregled – če je treba, tudi na drugi konec države. Očitno so bolniki glede na zadnja poročila protikorupcijske komisije in računskega sodišča bolje informirani o tem, kakšni so načini, kako dolgo vrsto preskočiti.
