Če berete ta zapis, potem vam besedna zveza "športna vzgoja" v spomin najbrž prikliče šolsko telovadnico, igrišče ali stadion, kjer ste s sošolci skupaj divjali, metali žogo na koš, igrali nogomet, se učili osnov atletike … Velika večina se najbrž teh trenutkov spominja s toplim občutkom v srcu in s kančkom nostalgičnosti. Nič ni bilo lepšega od naznanila, da odpade ura matematike, nadomestila pa jo bo športna vzgoja.
Čeprav od tega niti ni minilo tako dolgo, pa se bo zgornji opis ur športne vzgoje počasi lahko uvrstil v slovenske učbenike zgodovine. Časi, ko je v šoli vsaj kakšna ura pomenila sprostitev za otroke, so očitno za nami.
Športna vzgoja (oz. šport) že nekaj časa v praksi ni več sopomenka besedi telovadba, ocenjevanje z MU, U in ZU pa v šolah nima več prostora ne le pri športni vzgoji, temveč tudi pri glasbi in likovni umetnosti.
Razlog tiči v možnosti ocenjevanja. Namreč – ali imajo tisti, ki so bolj športno aktivni, nepošteno prednost? Ali imajo tisti, ki so malodane rojeni z odličnim posluhom, pri glasbi prednost pred sošolci, ki jim težave povzroča že petje pesmice Kuža pazi? Seveda, da jo imajo. Namesto, da bi sprejeli, da smo si ljudje med seboj pač različni in da "nismo vsi za vse" – kar bodo otroci prej ali slej ugotovili sami – so se odločevalci raje odločili zagreniti življenje tistim, ki so že izvrstni v športu, glasbi ali risanju. Najprej se morajo spopasti s "teoretičnim delom pouka". Ta je, trdijo na Zavodu za šolstvo, nadvse pomemben, nenazadnje celo "ostro obsojajo" športne pedagoge, ki so doslej učne ure posvečali gibanju otrok.
"Če učenci vedo, kaj delajo in zakaj, bodo za športne dejavnosti bolj motivirani, predvsem pa jim bo to znanje koristilo pozneje v življenju," so dejali v komentarju na novico, da je športna vzgoja na NPZ-jih dodatno breme za učence in športne pedagoge. Nekako dvomim, da je Luki Dončiću največjo motivacijo vlilo vedenje, da ima koš premer 46 cm.
Rezultati športnovzgojnega kartona medtem še naprej kažejo slabo telesno zmogljivost otrok. Prav vse gibalne sposobnosti fantov in deklet so še vedno daleč pod ravnjo predkoronskega obdobja.
Ob teh ugotovitvah bi vsekakor pričakovali konkretne ukrepe ministrstva, s katerimi bi naslovili pereče probleme, ki bodo dolgoročno vplivali na zdravstveni sistem, na gospodarstvo, na kakovost življenja v Sloveniji nasploh.
A namesto da bi prisluhnili športnim pedagogom in zdravstveni stroki, je Zavod RS za šolstvo novembra 2024 učiteljem priporočil uporabo e-učbenika Šport, objavljenega v e-Torbi. Z učbenikom naj bi si učitelji pomagali pri pripravi otrok na NPZ-je.
Odziv športnih pedagogov s Fakultete za šport, ki so pripravili recenzijo učbenika, pove veliko: "Pisanje osnovnošolskega učbenika je izjemno zahteven podvig. Zahteva namreč zelo dobro poznavanje učnega načrta, hkrati pa znanstveno in strokovno neoporečno predstavitev snovi, ki mora biti hkrati didaktično ustrezno podana, da jo lahko učenke in učenci razumejo. Še posebej zahtevno je pisanje učbenika za predmet šport, ki zaradi svoje izrazite praktične narave učbenika sploh ne potrebuje, obenem pa je zasnovan v mediju, katerega negativne učinke želimo pri tem predmetu pravzaprav preprečevati. I-učbenik Šport, uvrščen v e-Torbo, žal izkazuje nedoraslost vsem omenjenim zahtevam."
Čakte čudi vas učbenih za športno vzgojo, a po drugi strani ste povsem zadovolni s tem, da se pri športni vzgoji več časa nameni plesanju, kot pa športu.........neki nebo vredu ane??
Še ena neumna neumnost, ki ni vredna komentarja.
Ker kazalo ta vodi po snovi oz. po tvoji radovednosti, po znanju. Zato je potrebno podati v šolah osnovno znanje in usmeritve KJE in NA KAKŠEN način izkati določeno informacijo. Kaj se dogaja, ko pridejo maturenti na fakse. Zgubleni so… ...prikaži več kako se učiti in kje kaj najti. Če povem tudi TI predavatelji na faksih so ljudje, ki si mislijo "da so gospoda za m**a primli in, da so vso "znanost pojedli. Malo je pa potrebno verjet ljudem, ki se izobražujejo v javnih šolah. Tso ljudi,sto čudes!