Namesto razlage učitelja pri pouku si učenci doma ogledajo video posnetek z učno snovjo, nato pa skupaj z učiteljem rešujejo naloge, pojasnjuje Breda Gruden iz podjetja Miška, ki je ta teden gostilo konferenco o tej metodi.
Obrnjeno učenje
Metodo obrnjenega učenja, ki povezuje učenje v živo in učenje na daljavo, so po besedah Grudnove začeli razvijati v ZDA na šoli, kjer so bili športniki veliko odsotni od pouka. Učitelji so zanje pripravili gradiva, nato pa so ugotovili, kako dobro je, da se lahko pri pouku v razredu posvetijo aktivnemu delu.
"Učenci morajo biti pri pouku aktivni," je poudarila Grudnova. Med učiteljevo razlago teorije v razredu so učenci pasivni, pri reševanju domačih nalog, ob katerih naletijo na težave, pa se ne morejo posvetovati z učiteljem. Metoda obrnjenega učenja to obrača na glavo, pravi Grudnova. Kot veliko prednost te metode je navedla to, da si lahko pripravljene video posnetke ali drugo gradivo, s katerimi se predhodno seznanijo z učno snovjo, učenci ogledajo v času, ko jim to ustreza, posnetek ustavijo ali ponovno zavrtijo. Delo pri pouku v razredu pa je namenjeno aktivnim oblikam učenja, pri čemer učitelj učencem pomaga reševati probleme ter tako postaja mentor in moderator v učnem procesu, pojasnjuje Grudnova.
Prvi odzivi dobri
Metodo so v preteklih mesecih preizkusili na srednjih šolah v Mariboru, Kamniku in Novi Gorici. Po besedah Grudnove so prvi odzivi zelo dobri, učiteljice, ki so pri tem sodelovale, so bile presenečene nad aktivnostjo dijakov v razredu. Kot pravi, je bila metoda všeč tudi dijakom, saj so si lahko posnetke ogledali kadarkoli, tudi, denimo, med vožnjo z avtobusom, prav tako jim je bilo všeč aktivno delo v razredu.
Pri preizkušanju metode so ugotovili, da je veliko odvisno od pripravljenih posnetkov, pravi Grudnova. Ti po njenih besedah ne smejo biti predolgi, primerna dolžina je okoli pet minut. Učitelji lahko najdejo že pripravljene posnetke o posameznih vsebinah ali pa jih pripravijo sami. Kot pravi Grudnova, so na slovenskih srednjih šolah ugotovili, da je dijakom pomembno, da na posnetkih slišijo glas učitelja. Z omenjeno metodo se po besedah Grudnove pri posameznikih razvija tudi odgovornost do učenja. Ob tem dodaja, da je treba gradivo prilagoditi starosti učencev ali dijakov. Prav tako pa vsaka snov po njenih besedah ni primerna za takšno predstavitev.
Da o metodah hitrega ali foto branja, ter drugih tehnikah razumevanja in učenja sploh ne govorim. Naša šola, je kljub vsemu dolžnemu spoštovanju pri uvajanju napredne tehnologije(tablice, digitalne vsebine…), še vedno v obdobju Marije Terezije, vsaj kar se podajanja znanja… ...prikaži več tiče, takrat je bil namreč v modi sistem korenčka in palice. Ne vdajte se v usodo, da je tako že od nekdaj in da tako ali tako ne morete nič narediti. Kajti pravo vprašanje je: Pa je res tako? Bi lahko bilo tudi drugače?
recimo temu skoraj same sebi namen, a verjamem, da drugje ni dosti bolje. Seveda pa, ker se bodoči učitelji oblikujejo na fakultetah, se prenos metod in taktik dogmatskega načina podajanja znanja, uspešno prenaša iz učiteljev tudi na bodoče učitelje… ...prikaži veče in te na vedno nove in nove učence ... Če bi se otroci srečevali z konkretnimi problemi, od prvega razreda dalje bi bilo veliko drugače. Če ne verjamete, da smo že tam izjemno dogmatsko usmerjeni, lahko vprašate kogar koli od malčkov, iz prvih razredov, zakaj se v šoli učijo šteti in računati in odgovor bo ne vem. In oni so še full iskreni, tako da jim lahko verjamete. Če bi se učili po obratnem sistemu, bi odgovor bil jasen, celo več, kar brbotali bi in bilo bi jih izjemno veliko.In to je prava stvar, ki bi jo morali zasledovati otroci v šolah.
bo obdržal in koliko mu jo bo vzela recimo država.Oz druga podobna naloga, vaši starši so pri mizarju naročili novo mizo, ki je na eni strani malce vijugasta. Sedaj pa jim morate pomagati, pravilno izračunati dejansko površino lesa,… ...prikaži več da boste lahko preverili visok mizarjev račun.Lahko pa seveda najdete mnogo drugih idej za izpeljavo stvari, od nogometa dalje…Potem pa bi cel razred skupaj razmišljal o tem kako lahko to izračunajo in bi jih učitelj korak po koraku vodil do ustrezne rešitve oz pohvalil njihovo razmišljanje, če bi pripeljalo do pravilne rešitve. V obeh primerih učitelj poda enako snov, samo v prvem na suhoparen dogmatičen način v drugem pa na izkustveno problemski način, pri katerem celotna skupina aktivno sodeluje.Izjemni mojstri dogmatskega podajanja znanja pa nastopijo na fakultetah. Priznam, da imam izkušnje samo iz tehnične fakultete, kjer so šli v neverjetne absurdne imaginarne izpeljave, ki so bile recimo temu sko