Energetska učinkovitost ni zgolj zmanjšanje porabe energije, temveč tudi ohranjanje optimalnih bivalnih pogojev za stanovalce. Lastniki teh stavb ne samo, da prihranijo na stroških energije, ampak tudi povečajo vrednost svojih nepremičnin in živijo v okolju, ki je udobno ter prijazno do okolja.
Za okolje to pomeni manj izpustov CO2, manjšo porabo energije in boljšo kakovost življenja.
V Sloveniji smo priča več uspešnim projektom obnove stavb, ki so jih omogočila sredstva Evropske unije. Te prenovljene zgradbe ne le služijo kot primeri energetske učinkovitosti, ampak tudi postavljajo mejnike za trajnostno gradnjo in bivanje.
Energetska učinkovitost pa ni zgolj ključnega pomena za trenutni čas, ampak tudi za oblikovanje boljše prihodnosti za naslednje generacije.
Letos so, na primer, v času poletnih počitnic v Mestni občini Kranj izvedli več investicij v okviru vzdrževanja šolskih in vrtčevskih objektov. Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj so izvedli sanacijo strehe, na Podružnični šoli Mavčiče je bila izpeljana prenova ogrevalnega sistema in razsvetljave. Prenovljen stavbni ovoj je dobil tudi Vrtec Čebelica.
K prenovi je treba pristopiti premišljeno
Energetske obnove stavbe se je treba lotiti premišljeno. Čeprav splošno velja, da naj bi energijska prenova, ne glede na to, ali bo izvedena celovito v enem zamahu, ali po korakih v več letih, obsegala menjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo ovoja hiše, vgradnjo prezračevalnega sistema in na koncu zamenjavo ogrevalne naprave, ni nujno, da je to edina prava rešitev za vsako hišo. Neodvisni energijski svetovalec Bojan Žnidaršič opozarja, na kaj paziti pri tem.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
