"Ljudje s svetilkami na glavi hodijo okoli hiš in preverjajo stanje!"

Razlika med obiskom Črne na Koroškem lanskega avgusta in slabo leto kasneje je več kot očitna. Takrat so kraj ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka na začetku Mežiške doline preletavali helikopterji, na tleh pa se je trlo domačinov, ki so se s pomočjo gasilcev, vojakov in civilne zaščite trudili rešiti svoja domovanja. Danes pa smo bili priča povsem drugačnim prizorom. 

Slovenija Slovenija Krajani v strahu: "Speča pošast" se počasi in vztrajno približuje dolini

Obnovitvena dela so še vedno v teku, na kar so nas opozarjali gradbeni stroji in ponekod manjkajoči deli javne infrastrukture. A to je le malenkost, če se spomnimo, da je bila Črna na Koroškem v času hudih poplav povsem odrezana od sveta.

V času hude ure so morali ljudem zaradi prekinjenih cestnih povezav hrano, vodo in ostale življenjske potrebščine dostavljati s helikopterji. 

Podivjana reka Meža z njenimi pritoki je dodobra uničila javno infrastrukturo in zalila približno 150 stanovanjskih objektov. Okoli 80 ljudi je moralo nemudoma zapustiti domove. Tja so se vrnili, ko je voda odtekla in je posijalo sonce, da so se lahko lotili dolgotrajnega čiščenja. 

Če prebivalci Letuša v Savinjski dolini slabo leto po uničujočih poplavah še vedno nimajo odgovorov, kaj bo z njihovimi domovi, je stanje v koroški občini vedrejše. Četudi je v kraju na severu države v času našega obiska vladal dopustniški utrip in smo poredkoma naleteli na mimoidoče, se je na vsakem koraku občutil optimističen veter. 

DZ je 15. julija na izredni seji s 46 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, po kateri bo DSU med drugim prevzel postopke za odkup in odstranitev ogroženih ter gradnjo nadomestitvenih objektov.

Kraj na 575 metrih nadmorske višine, ki je dal kar nekaj uspešnih športnikov, na čelu z najuspešnejšo slovensko alpsko smučarko vseh časov – Tino Maze, je dokaz, da je naravna katastrofa lahko tudi priložnost za nov začetek. Na prenovljeno podobo bi v primeru, da se lani ne bi zgodile poplave, verjetno čakali še lep čas.

Da so iz najhujšega že zdavnaj mimo, je bilo moč opaziti na obrazu županje Romane Lesjak, ki je bil bolj nasmejan in sproščen kot pred časom. Med pogovorom je niso zmotili niti klici domačinov, kot se je dogajalo med prejšnjim obiskom. Prizna, da so se domačini kar nekoliko razvadili in jo pokličejo tudi izven delovnega časa. 

intervju Slovenija Branko Gregorčič: "Tudi meteorologi smo bili pred tridesetimi leti optimisti"

Tako pač je, če si župan in opravljaš pomembno funkcijo, skomigne sogovornica, ko se za pogovor dobimo v slaščičarni. "Običajno ljudje v stresnih situacijah izgubijo kilograme, sama pa sem si jih zaradi stresa uspela nekaj pridelati," se uvodoma pošali.

Bila je ena glavnih obrazov lanskih poplav in za mnoge domačine simbol upanja, trdoživosti in poguma. To ji je s strani časnika Delo prineslo naziv Delova osebnost leta 2023. "S svojim zgledom je predvsem pokazala, kako odločno in tudi s srcem voditi skupnost v težkih časih," so ob podelitvi naziva izpostavili v časopisni hiši.

To je že njen četrti mandat, pri čemer so bili prav vsi zahtevni. Sprva se je svet soočal s pandemijo Covida-19, Črna na Koroškem pa je bila edina občina v državi, kjer je veljal odlok za prevod vstopa in izstopa iz kraja. Lani pa je bila njena občina ena bolj prizadetih v državi. "Očitno samo ne smem zapustiti Črne, pa bo vse v redu. Vedno, ko se je kaj pomembnega zgodilo, me ni bilo v pisarni," v šali pove županja, ko jo povprašamo, v kakšnem vzdušju pričakuje nadaljevanje poletje in morebitne nalive.

Braslovče Slovenija Znano, koliko hiš bi odstranili, nekateri napovedujejo nepokorščino

Opaža, da so poplave na nekaterih domačinih pustile psihološke rane, ki do izraza pridejo v času deževnega obdobja. "Takrat lahko v večernem času vidiš, kako se ljudje s svetilkami na glavi sprehajajo okoli hiš in strahoma preverjajo stanje," omeni sogovornica.

Dolgih in neprespanih noči je bilo v zadnjem letu veliko, se spominja, a je bilo vredno. Medtem ko jo je nekoliko slabše odnesla javna in občinska infrastruktura, še posebej ceste in mostovi, jim je uspelo, da bodo svoja domovanja obdržali vsi razen enega domačina.

Nesrečni Rado je tisti prebivalec Črne na Koroškem, ki bo moral zapustiti svoj dom. Nad njegovo hišo že eno leto preži zemeljski plaz. Dan pred našim obiskom je v tehnični pisarni prejel še zadnje informacije s strani cenilcev. Dali so mu teden dni časa, da pretehta odločitev in sprejme oz. zavrne ponujeno odškodnino. 

Izbira ne bo težka, prizna. Verjetno se ne bi zlagali, če bi napisali, da ima Rado od prebivalcev Črne, kot domačini rečejo svojemu kraju, za seboj največ neprespanih noči. "Najhuje je, ko si nemočen in lahko le čakaš. Vse je narobe, pa ne moreš ničesar storiti. Srečen sem, da se bo agonija kmalu zaključila in bom lahko normalno zaživel. Res pa je, da se bom od hiše, v kateri sem odraščal od malih nog, poslovil z grenkim priokusom," razlaga.

Ker je vedel, da se bo slej ko prej moral preseliti, po začetni zagnanosti po poplavah in pomoči številnih prostovoljcev v hišo ni več pretirano vlagal. "Čeprav so se postopki nekoliko zavlekli, kar je glede na razsežnost poplav povsem razumljivo, sem zadovoljen, da se bo pred prvo obletnico poplav moje stanje končno rešilo," z veseljem sporoči. 

Solidarnosti ni videti konca

V občini bodo prvo obletnico najhujše naravne katastrofe v zgodovini Slovenije obeležili na prav poseben način. V občinski galeriji bodo organizirali razstavo poplavnih fotografij, za katere bodo izvedli licitacijo. Prejeta sredstva bodo nato namenili skupnosti oz. posameznikom, za katere bodo ocenili, da jim bodo prišla najbolj prav.

Županjo veseli, da so ljudje tudi eno leto po poplavah zelo solidarni. "Posamezniki se še vedno spomnijo na nas. Nedavno so nam primorski vinarji denimo namenili izdatno finančno pomoč za obnovo javne infrastrukture. Veliko ljudi nas je obiskalo in domačinom prineslo kuverte. Izkazale so se tudi druge države in predvsem sosednje občine čez mejo. Konzerv pasulja imamo še vsaj za eno vojno. Zanima me, kaj bo s 300 kilogrami moke storila družina, ki jim jo je dostavil helikopter," v razposajenem tonu nadaljuje Lesjak.

V kraju je ob našem obisku vladala počitniška atmosfera, stroji so pretežno mirovali. Največ dela imajo delavci sicer z urejanjem brežin in cest do zaselkov, ki so še vse v izgradnji. Prvič se s tem seznanimo, ko se s Slemena pripeljemo v dolino, saj na določenih mestih še vedno poteka enosmerni promet.

"Vprašanje, če bomo lahko vse ceste do zime dokončali. Upam, da bodo te tokrat vsaj bolj kvalitetne kot nazadnje, ko so bile zelo netrajnostne. Trenutno je v delu tudi cesta Črna-Mežica, ki bo vključevala kolesarko progo," med ogledom bližnje brežine omeni županja. 

Slovenija V načrtu nova avtocesta, čez te občine naj bi šla

Poraja se tudi vprašanje, kdaj bodo Korošci dočakali avtocesto med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki nastaja v okviru tretje razvojne osi in bo pomembno prispevala k izboljšanju prometnih povezav med regijami. Na primeru lanskih, sicer enkratnih dogodkov, smo videli, da je Koroška še zmeraj preveč odrezana od preostalega dela države in kot taka izjemno ranljiva.

Domačini na avtocesto čakajo že skoraj 20 let. Kmalu bomo videli, kako dolgo še. Mirnejše poletje pa so dočakali gasilci PGD Črna na Koroškem, saj v tem delu leta večjih intervencij (še) niso beležili. Pogled na njihove prostore je bil med našim tokratnim obiskom miren. Naj tako tudi ostane. 

Turisti se vračajo

Zgodovinskega dogodka se bomo državljani spominjali še dolgo. Ker pa ima današnja družba pogosto slab kolektivni spomin, so v slaščičarni Senica pripravili manjšo razstavo. Izobesili so fotografije in predmete od dneva, ki je podobo Črne na Koroškem spremenil za vedno. Te še vedno najdemo med obiskom lokala.

Tega ne moremo reči za transparent, ki je v času odpravljanja posledic visel visoko na enem izmed balkonov in občane spodbujal, naj jih tudi v težkih časih optimizem ne zapusti. 

Če sklepamo po trenutni atmosferi krajani tovrstnih spodbud očitno ne potrebujejo več, saj se je življenje v Črni na Koroškem vrnilo v ustaljene tirnice. Prav tako so se na veselje turističnih ponudnikov v kraj vrnili turisti, predvsem "feratarji". Rekordno število udeležencev v občini pričakujejo tudi na K24 Ultra Trailu, ki bo potekal med 9. in 10. avgustom. Organizatorji ocenjujejo, da bodo na njem gostili približno 850 obiskovalcev iz različnih držav.

dezurni@styria-media.si