Maske v šoli pod nogami, celo zamenjajo jih

Ravnatelj o maskah pri najmlajših: “V dnevu jih petdesetkrat snamejo in si jih nadenejo, seveda jih ob tem dobro pretipajo, enkrat pohodijo, enkrat pomočijo v čaj in enkrat po pomoti zamenjajo s sošolcem.”

Prvi šolski teden je minil v znamenju veselja ob ponovnem snidenju otrok in učiteljev ter v znamenju novih korona prilagoditev.

Da so se učenci lahko ponovno vrnili v šolske klopi, so bili veseli tako starši kot učenci in zaposleni v šolstvu. “Moja in želja vseh zaposlenih je bila, da začnemo s klasičnim poukom, zato smo seveda veseli, da smo lahko začeli pouk v šolskih učilnicah,” pravi ravnatelj Osnovne šole Jurija Vege iz Moravč, Matej Žist.

Pouk na daljavo je bila po njegovih besedah dobra rešitev v kriznih razmerah, “vsi pa tudi vemo, da je bil zgolj polpouk. Zlasti osnovnošolski otroci potrebujejo medsebojne stike, hipna odzivanja učitelja, osebne spodbude in dodatne razlage.”

“Seveda smo zaskrbljeni, da bi se virus prikradel v naše prostore, seveda se trudimo po svojih zmožnostih zagotavljati varno okolje, odzivamo se odgovorno. A kot se reče, »na kredit se ne splača sekirati«,” dodaja Žist.

Žal je prvi teden že postregel s prvimi okužbami na osnovnih šolah, pa tudi v vrtcih in srednjih šolah. Kjer okužbo potrdijo pri enem izmed učencev, je celoten razred napoten v 14-dnevno karanteno in na delo od doma. Vrtec in podružnična šola v Trnavi pa sta po potrjenih štirih primerih okužbe začasno kar zaprla svoja vrata.

Večina učencev že navajena pravil

Iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so še pred pričetkom leta šolam poslali okrožnice, v katerih so definirali ključne vsebine s področja organizacije dela v šolah. “Dnevno smo tudi v stiku z ravnatelji, ki se ob dilemah obračajo na nas in jih skušamo skupaj reševati,” so nam pojasnili na ministrstvu.

“Izkušnje, ki nam jih je prinesel junij v preteklem šolskem letu, so nam veliko pomagale pri organizaciji dela v šoli. Večjih težav ni, je pa naporno za vse, za učence in zaposlene,” nam je zaupala ravnateljica Osnovne šole Griže Marija Pavčnik. Pojasnjuje, da jim največ preglavic dela organizacija razdeljevanja kosil. “Problem je v tem, da je jedilnica »premajhna« zaradi varnostnih ukrepov, ki jih moramo upoštevati, dodatnih prostorskih možnosti pa nimamo. Prilagajamo časovnico odhod na kosilo in s tem včasih tudi posegamo v čas pouka,” opisuje.

Po besedah ravnateljice Osnovne šole Beltinci Mateje Horvat je bila večina učencev že navajena organizacije dela, tako, da težav v tem tednu ne zaznavajo. Pravi, da so zaenkrat navodila NIJZ-ja sprejemljiva in jih je možno izvajati.

“Naš prvi vtis ob začetku šolskega leta je zelo pozitiven,” pravi tudi v. d. ravnatelja OŠ Alojza Gradnika Dobrovo Uroš Kobal. Vesel je, da so vsi deležniki vzgojno-izobraževalnega procesa razumeli, “da je le z našim skupnim prizadevanjem mogoče uspeti in ohraniti zdravje vseh nas. Z izvajanjem priporočljivih ukrepov želimo zagotoviti spodbudno in varno učno okolje.” Med težje izvedljivimi ukrepi je izpostavil ukrep socialne distance, ki je po njegovih besedah v praksi v celoti neizvedljiv: “Čeprav se trudimo, da bi »mešanja« različnih oddelkov bilo čim manj.”

Profimedia

Tudi negodovanja staršev

Tudi Žist ugotavlja, da se vsi deležniki zelo strpno prilagajajo na številne varnostne ukrepe, ki so jih uvedli. “Prilagoditve nas ne razveseljujejo ravno, prejeli smo tudi negodovanje kakšnega starša, zlasti glede uporabe mask. Pa vendar so nas večinoma zelo pozitivno presenetili,” pravi in dodaja, da so učenci že prvi dan vstopali praktično brez izjeme z masko v šolske prostore, dobro obveščeni in pripravljeni.

Mislim, da je dobro, da smo skupaj v kolektivu pregledali priporočila NIJZ in potem v manjših skupinah načrtovali implementacijo posameznih ukrepov. Tako jih zaposleni bolj ozavestijo, rešitve so boljše, bolj sprejete.

Ravnatelj Osnovne šole Jurija Vege iz Moravč, Matej Žist

Šolski vsakdan opisuje kot zelo dinamičen, “zato ni oddiha pri razmisleku, kako zagotavljati varno in kljub vsemu kreativno okolje.” Ravnatelj OŠ Jurija Vege opaža, da bi po eni strani učitelji radi podrobna navodila glede prilagoditev, "življenje pa ponuja tisoč in eno situacijo, na katero je treba prilagoditev najti v živo”.

Priznava, da se pri številnih navodilih NIJZ znajdejo v stiski, saj jim kadrovske in prostorske možnosti ne omogočajo optimalnih izvedb: “Če jih beremo od črke do črke, hitro globoko dihamo in se znajdemo na robu obupa. Iščemo raje čimboljše približke.”

Pravo vzdrževanje varnostne razdalje pri majhnih otrocih je po njegovih izkušnjah zgolj želja. Tudi pri uporabi mask pri najmlajših ima Žist precej pomislekov: “V dnevu jih petdesetkrat snamejo in si jih nadenejo, seveda jih ob tem dobro pretipajo, enkrat pohodijo, enkrat pomočijo v čaj in enkrat po pomoti zamenjajo s sošolcem.” Priznava, da jih s stisnjenimi zobmi poučujejo, kako je prav in kako narobe, ter zraven upajo, da se čim prej vrnemo v stvarnost pred 2020.

Kot smo poročali, je zaradi preprečitve širjenja covida-19 vlada na četrtkovi seji sprejela odlok, ki omogoča kaznovanje tistih, ki v zaprtih javnih prostorih ne bodo nosili zaščitne maske. Šolarji pa so iz tega odloka izvzeti, maske tako po priporočilih NIJZ nosijo le na sredstvih javnega potniškega prometa in v skupnih prostorih. To priporočilo bo veljalo tudi v prihodnjem tednu.

Slovenija Maske od danes obvezne. A niso bile že zdaj?

Nekatere šole v skrajnosti

Ukrepi in prilagoditve na novo realnost s koronavirusom pa se od šole do šole razlikujejo. Nekatere šole so po mnenju staršev z ukrepi zašle tudi v nesmisle. Na eni izmed gorenjskih šol so v navodilih staršem in učencem veleli, da se sme šolske torbe dotikati zgolj učenec in ne njegov skrbnik. Na nekaterih šolah so ukinili žoganje otrok, ponekod pa popolnoma ukinili šolske krožke ali prepovedali igranje na igralih.

Ponekod so ti ukrepi ohlapnejši. Pogosto učitelji najmlajšim učencem dovolijo, da imajo znotraj svojega razreda tesne stike, kar starši na forumih in socialnih omrežjih večinoma odobravajo. “Jaz sem vesela, da se lahko v razredu družijo in igrajo. Če morajo sedeti meter in pol narazen ni nič hudega, če rabi masko v avli tudi ni big deal. Še vedno gredo radi v šolo in ni kot v zaporu, za kar gre zahvala zgolj in samo zaposlenim v tej šoli. Pri nekaterih se ravnajo strogo po priporočilih, kar pa za otroke res ni fajn,” se je oglasila mamica na forumski platformi Med.Over.Net.

“Če je določeno, da gre razred v karanteno, če je kdo pozitiven, zakaj omejevanje majhnih otrok pri stikih? Saj je jasno, da učiteljice tega ne bodo upoštevale, ker bi morale biti brezsrčne,” se glasi druga uporabnica foruma.

Žoge razkužujejo

Na OŠ Beltinci žoganje v skupini dovoljujejo, vendar žogo po uporabi razkužijo.

“Pri žoganju se za šolske otroke prilagajajo dejavnosti, na primer vsak učenec uporablja svojo žogo, ki se ustrezno razkuži,” nam je opisal ravnatelj OŠ Jurija Vege iz Moravč.

Če gre za zaokroženo skupino, ki dan že tako preživlja skupaj v razredu, žogo razkužijo pred in po uporabi. “Če gre za mešano skupino, pa kljub razkuževanju ostaja zadržek,” dodaja. 

Profimedias

Igrala da, a ne kot včasih

“Zunanjih igral šola nima veliko. Za določena, ki jih lahko uporabljamo tako, da v največji meri upoštevamo zahtevana priporočila NIJZ, so izdelani urniki uporabe in opravljamo razkuževanje površin, ki jih otroci prijemajo,” opisuje ravnateljica Osnovne šole Griže Marija Pavčnik.

Kar se tiče preživljanja odmorov, imajo po njenih navedbah srečo, da imajo pri šoli zelene površine in so lahko otroci v lepem vremenu zunaj.

“Igrala za vrtčevske otroke redno razkužujemo. S trakovi smo jih ogradili in pripravili urnik uporabe posameznih igral za posamezno skupino,” pa nam je pojasnil Žist.

Krožki bodo prilagojeni

“Trenutno se krožki ne izvajajo, semo pa jih načrtovali za naslednji teden in zaenkrat bodo potekali tako kot vsako leto z upoštevanjem priporočil NIJZ-ja in vodenjem evidence prisotnih učencev,” pravi ravnateljica OŠ Beltinci.

Interesne dejavnosti bodo začele na OŠ Griže delovati v naslednjem tednu. Vsebinsko in organizacijsko jih bodo po besedah ravnateljice prilagajali na način, da bodo lahko v največji meri upoštevali zahtevana priporočila NIJZ.

Na OŠ Dobrovo nameravajo začeti z interesnimi dejavnostmi v drugi polovici meseca septembra. A po besedah ravnatelja le, če bo ugodna epidemiološka slika.

“Pri krožkih se prilagajamo po priporočilih. Več dejavnosti se izvaja na prostem. Zazdaj ničesar ne odpovedujemo, raje predrugačimo ali časovno prestavimo,” opisuje Žist.

 Tudi pozitivne zgodbe

Kljub številnim negativnim posledicam novega koronavirusa, v šolah opažajo tudi pozitivne premike.  “Pozitivno je, da urejamo spletne učilnice – nastale so skoraj čez noč, prej pa smo se z njimi mučili več let. O računalništvu se je marsikdo naučil več v nekaj mesecih kot prej v nekaj letih. Včasih tudi že malo na robu solz,” opisuje Žist.

Sicer pa odpiramo okna, razkužujemo, čistimo, si umivamo roke, več dežuramo, se dušimo v maskah, »ubogamo« različne institucije, včasih zavzdihnemo, pa vendar ohranjamo pozitivno naravnanost in spodbujevalni odnos do šolskega dela. 

Ravnatelj Osnovne šole Jurija Vege iz Moravč, Matej Žist

Ravnateljica osnovne šole Griže Marija Pavčnik je kot pozitivno posledico izpostavila redno izvajanje 10-minutnih odmorov na zunanjih površinah, saj si učenci, ki so večinoma zaprti v svojih matičnih učilnicah, želijo naužiti svežega zraka.

V. d. ravnatelja v OŠ Dobrovo Uroš Kobal pa kot primer dobre prakse izpostavlja boljšo organiziranost oziroma kulturnost pri odhodu učencev na avtobuse: “Smo namreč šola, kjer je večina učencev vozačev. Z novo ureditvijo odhajanja učencev z avtobusi, je tudi ta postala veliko bolj kulturna. Prihajajo pa nove in nove ideje za izboljšanje ter normalizacijo življenja na šoli.”

anja.scuka@zurnal24.si