Medved spet lomastil pri Škofji Loki

Zjutraj je medved spet lomastil po Škofjeloškem in že drugič napravil ogromno škodo v čebelnjaku Čebelarstva Bokal. "V nedeljo je prišel na naše dvorišče, danes zjutraj pa kakih 200 metrov zračne linije stran," je povedala Urška Bokal. "Danes je bila škoda bistveno večja, medved je uničil komplet s panji 12 gospodarskih družin, včeraj je bilo sedem manjših panjev."

PREBERITE ŠE:

• Medved pri Škofji loki napadel čebelnjak tik ob hiši

• Zakaj ga je treba ubiti

• Medved napadel lovca in ga poškodoval

• Bi spali z medvedom? pojdite v Loški Potok!

• Kaj storiti, če srečate medveda?

Bokalova je povedala, da jih sedaj skrbi, da se bo medved vrnil in se lotil še glavnega čebelnjaka. "Do zdaj medvedov tukaj ni bilo, a kot mi pravijo sedaj, naj bi se trije medvedi zdaj potikali tukaj naokoli," pravi Bokalova. "Medved, ki je včeraj pri nas rovaril, je šel po bregu navzdol, prečkal cesto, saj je sosed, ki se je vračal iz službe videl njegove sledove na cesti."

Izven območja, kjer se običajno pojavljajo medvedi

Da obisk medveda za to območje ni običajen potrjujejo tudi na Zavodu za gozdove. "Ta primer je specifičen, ker je izven območja, kjer se običajno pojavljajo medvedi," pojasnjuje Rok Černe z Zavoda za gozdove. "Da gredo medvedi na čebelji panj, je nekaj čisto običajnega, na Kočevskem, Notranjskem in Gorenjskem. Do takih napadov praviloma ne pride, če so čebelji panji dobro zaščiteni, z mrežo in elektriko."

Dodaja, da imajo vsako leto več prijav škode, za katere mora imeti čebelar tam, kjer se medved pojavlja, minimalne zaščitne ukrepe, da so škode izplačane. "Tukaj v Škofji Loki bo do izplačila prišlo, tudi če ni bilo zaščitnih ukrepov, glede na to, da škoda ni bila pričakovana."

Gibanje ni omejeno na gozdove

V Sloveniji nimamo tako velikih gozdnih kompleksov, da bi se medvedje lahko zadrževali zgolj znotraj njih, ampak živijo deloma v gozdu, na obronkih in travnikih. "Obnašanje, da medved pride izven gozda, če najde lahko dostopen vir hrane, da si z njim postreže, je običajno," pojasnjuje Černe. "Za nevarno obnašanje bi se štelo, če se medved preneha bati ljudi in začne zahajati v naselja". 

Kdaj postane nevaren?

Dodaja, da so največji problem lahko dostopni viri hrane, kot so klavniški odpadki ali kompostni kupi za vasjo. "Medveda je strah, a ta strah premaga, če mu to pride v navado, da se postopoma preneha bati ljudi," pojasnjuje Černe. "V ta namen v okviru projekta Life Dinalp Bear razdeljujemo 'medvedovarne' kompostnike in smetnjake. Tudi če bo medved prišel do takega vira hrane, se ne bo nasitil, ne bo nagrajen za svoje obnašanje in posledično se ne bo habituiral na prisotnost ljudi."

V Sloveniji je po podatkih Zavoda za gozdove med 450 in 500 medvedov.

dezurni@zurnal24.si