Sirijcem Slovenija več ni zanimiva, prihajajo Egipčani in Bangladešci

Policija je v prvih devetih mesecih letos obravnavala 19.471 nedovoljenih prehodov državne meje, medtem ko je bilo teh lani v istem času skoraj dvakrat toliko oziroma 37.220.

Večina prehodov se je zgodila v poletnih mesecih, ko so migracijski tokovi tradicionalno močnejši, saj toplejše vreme pomeni lažje razmere za gibanje. Najmanj nedovoljenih prehodov je policija zaznala januarja (1170), nato pa se je število postopoma povečevalo – od 1216 februarja do skoraj 2000 aprila in maja. Junija je bilo 2244 primerov, julija 2559, avgusta pa celo 3781 – največ v celem letu. Septembra se je število nekoliko zmanjšalo (3232).

Manj migrantov iz Sirije, več iz Egipta in Bangladeša

Najpogosteje so policisti obravnavali državljane Afganistana, Bangladeša in Egipta. Podatki policije kažejo, da je v primerjavi z letom 2024 število nedovoljenih prehodov močno upadlo predvsem pri državljanih Sirije. Medtem ko jih je bilo lani več kot 13 tisoč, jih je policija letos zabeležila le nekaj več kot 1100. Upad je viden tudi pri Turčiji (s 3313 na 1277) in Indiji (s 1247 na 600). Nasprotno pa se je število prihodov iz nekaterih držav celo povečalo. Najbolj izstopata Bangladeš (2337 letos proti 1743 lani), in Egipt (2252 letos proti 1192 lani). Višji je tudi delež migrantov iz Kitajske (727 letos proti 446 lani).

Največ vračanj migrantov na Hrvaško

Kot izhaja iz objavljenih statističnih podatkov policije o nedovoljenih migracijah, je bila tudi v prvih devetih mesecih daleč najbolj obremenjena južna meja s Hrvaško in novomeška policijska uprava, kjer so obravnavali skoraj 73 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje (14.155).

Poleg tega policija vodi tudi statistiko o osebah, ki so bile v postopkih vrnjene bodisi slovenskim policistom bodisi tujim varnostnim organom. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so slovenski policisti prevzeli 261 oseb, kar je več kot leto prej (188). Po drugi strani so slovenski varnostni organi v enakem obdobju tujim kolegom vrnili 94 oseb, kar je nekoliko manj kot lani (117). Največ oseb so letos vrnili na Hrvaško (39 oseb letos, 70 lani).

Koliko tujcev bo v Sloveniji ostalo?

Namero podaje prošnje za mednarodno zaščito je do konca septembra napovedalo 17.274 tujcev, kar je prav tako dvakrat manj kot v enakem obdobju leto prej (35.826). Dejansko je bilo vloženih 3198 prošenj, četrtino manj kot v enakem obdobju lani (4151).

Čeprav je bilo v Sloveniji v prvih devetih mesecih letos vloženih 3198 prošenj za mednarodno zaščito, kar je približno četrtina manj kot leto prej (4151), je bilo pozitivno rešenih oziroma priznanih bistveno manj statusov kot lani. Letos je status mednarodne zaščite dobilo le 44 oseb, medtem ko jih je bilo leto prej kar 147. To pomeni, da je uspešnost postopkov nižja kot v preteklosti in da se večina zaključi brez priznanja statusa. V prvih devetih mesecih letos je bilo kar 1929 postopkov ustavljenih. Podoben trend je bil viden tudi lani, ko je bilo ustavljenih 2537 postopkov. Ustavitev postopka je pogosto povezana z dejstvom, da prosilci Slovenije ne vidijo kot ciljno državo, temveč le kot tranzitno, zato se postopka ne udeležujejo do konca, ampak pogosto Slovenijo hitro zapustijo in nadaljujejo pot v druge države Evropske unije.

Število dejansko nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji je razmeroma majhno. Na dan 16. oktobra 2025 je bilo v Sloveniji v nastanitvenih kapacitetah skupaj 722 prosilcev za mednarodno zaščito. Največ jih je nastanjenih v Azilnem domu v Ljubljani (340), sledijo izpostava na Kotnikovi ulici (82), namestitveni center v Logatcu (72) in center v Postojni, kjer je nastanjenih 19 oseb. Poleg tega je 184 prosilcev nastanjenih na zasebnih naslovih, še 25 pa jih je evidentiranih pod rubriko 'ostalo'. 330 oseb pa še čaka na podajo prošnje za azil.

V azilnem domu in njegovih izpostavah pa ni oseb s priznanimi statusi, saj so te kapacitete namenjene izključno prosilcem. Od 1273 oseb s priznanim statusom mednarodne zaščite, ki živijo v Sloveniji, jih je največ nastanjenih v zasebnih nastanitvah (1017 oseb). V integracijskih hišah, ki zagotavljajo strukturirano podporo pri vključevanju v družbo, trenutno prebiva 55 oseb – 15 v Ljubljani in 40 v Mariboru. V vladno določenih stanovanjih jih je nastanjenih 31, štirje pa so v prostorih urada za oskrbo in integracijo migrantov. Dva mladoletnika brez spremstva sta v nastanitvenem centru, en posameznik je v kriznem centru za mlade. 163 oseb s priznanimi statusi je trenutno evidentiranih kot nastanjenih v tujini.

dezurni@styria-media.si