Slovenija
81 ogledov

Na mizi slovenski zajtrk

Tradicionalni zajtrk
1/13
Saša Despot
Na dan slovenske hrane je po večini šol in vrtcev potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Na mizi so bili črni kruh, maslo, mleko, med in jabolka, vse domačega porekla. IVZ opozarja, da se da se slovenski otroci in mladostniki prehranjujejo nezdravo, izbirajo pretežno zdravju nenaklonjena živila in pogosto opuščajo obroke.

18 ton kruha, 2600 kilogramov masla, 52.000 litrov mleka, več kot tri tone medu in kar 34 ton sočnih jabolk so danes slovenska podjetja, čebelarji in kmetje brezplačno podarili otrokom v vrtcih in šolah po vsej državi. „S projektom želimo spodbuditi promocijo lokalne pridelave in predelave hrane, zdravega načina prehranjevanja in skrbi za okolje ter tudi preko sistema javnega naročanja povečevati in spodbujati domačo pridelavo hrane,“ so na svoji spletni strani zapisali organizatorji projekta.

Pri zajtrku so se jim pridružili številni župani, ministri, z otroki pa je v Vrtcu Jelka zajtrkoval tudi predsednik Danilo Türk.

Pridružil se je tudi UKC Ljubljana

Prvič se je projektu letos pridružil tudiUuniverzitetni klinični center Ljubljana.  Nutricistka Nataša Fidler Mis, vodja Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na pediatriji je poudarila, "da so za prehrano otrok in mladostnikov redni obroki hrane izredno pomembni. Še posebej je pomemben zajtrk, ki je prvi obrok v dnevu. Otroci naj ga zaužijejo še pred začetkom pouka, saj se bodo tako bolje počutili in se bodo bolj z lahkoto učili."

Pri UKC Ljubljana so prepričani, da je najboljša izbira sveža sezonska hrana od lokalnih proizvajalcev ali iz lastnega vrta, saj ima višjo hranilno vrednost in ne vsebuje dodatnih kemičnih snovi za podaljšanje obstojnosti. "Z uživanjem lokalno pridelane hrane varujemo tako svoje zdravje kot okolje," so prepričani.

IVZ opozarja na nezdravo prehranjevanje

Na Inštitutu za varovanje (IVZ) zdravja pa opozarjajo na podatke mednarodne HBSC študije, ki kažejo, da slovenski mladostniki v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav pogosteje opuščajo zajtrk, tako jih med tednom nikoli ne zajtrkuje kar 31,3 odstotka vprašanih.

Za zajtrk so najprimernejši polnovredni žitni izdelki (npr. polnozrnati kruh, žitne kaše), ki so ugodni viri energije predvsem za delovanje možganov, kvalitetni beljakovinski izdelki (npr. mlečni izdelek) pa ta ugodni učinek še povečajo. Z dodatkom zelenjave ali sadja, ki imata visoko hranilno vrednost, lahko pomembno izboljšamo preskrbo z vitamini in minerali. Poleg tega imata tudi relativno nizko energijsko vrednost zaradi višje vsebnosti vlaknine, zato bi ju morali poskusiti vključiti v prav vsak obrok, še pojasnjujejo na IVZ

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.