"Povpraševanje po poštnih storitvah v EU že leta upada, medtem ko trg za dostavo paketov še naprej raste zaradi močnega e-trgovanja. Upad obsega poštnih pošiljk je povzročil močno povečanje stroškov dostave pisem in porajajo se vprašanja o tem, kako pogosta bi morala biti dostava. Ker se pričakuje, da se bosta digitalizacija družbe in rast e-trgovine nadaljevali, je treba pozornost nameniti storitvam dostave pošte in paketov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med udeleženci na trgu, poveča preglednost cen in podprejo pravice potrošnikov," je v dokumentu, v katerem so naznanili reformo regulativnega okvira EU za poštne storitve, napovedala Evropska komisija.
Kot so poudarili, se bo nova zakonodaja osredotočila na dostavo kot storitev in zagotovila, da bodo državljani in podjetja lahko prejemali pošiljke po vsej EU po dostopnih cenah, hkrati pa bo spodbujala pošteno konkurenco na trgih dostave in povečala varstvo potrošnikov.
Poštna zakonodaja se v Sloveniji ni bistveno spremenila že več kot 15 let
Kakšne spremembe prinaša reforma, še ni znano, direktiva naj bi luč sveta ugledala konec letošnjega leta, bo pa najverjetneje vplivala tudi na spremembo slovenske poštne zakonodaje, ki se ni pomembneje spremenila že od leta 2009.
Pošta Slovenije, nacionalni izvajalec poštnih storitev v Sloveniji, morebitne spremembe v smeri, kot jih nakazuje obris novega akta, pozdravlja. "Predlagane spremembe bi uporabnikom prinesle bolj prilagojene in sodobne poštne storitve, kot so večja uporaba paketomatov in digitalnih rešitev, tudi pisemskih, ter racionalnejšo dostavo glede na dejanske potrebe," pojasnjujejo.
Za Pošto Slovenije pa bi to pomenilo finančno razbremenitev in večjo operativno učinkovitost, saj bi lahko optimizirala svoje procese in infrastrukturo, poleg tega bi se vzpostavil tudi mehanizem za povračilo neto stroškov univerzalne storitve.
Vse večji razkorak med ponudbo in dejanskimi potrebami ljudi
Kot poudarjajo na Pošti Slovenije, se je v zadnjih 15 letih poslovno okolje korenito preoblikovalo, tehnologija pa je doživela izjemen razvoj. "Posledično se vse bolj poglablja razkorak med dejanskimi potrebami uporabnikov, razvojem trga poštnih storitev ter zastarelim regulatornim okvirom in cilji, ki jih določa veljavni poštni zakon," pojasnjujejo.
Pošta Slovenije podobno kot drugi poštni operaterji v svetu beleži ogromen upad količin pisemskih pošiljk – od leta 2011 se je obseg zmanjšal za 65 %, trend pa se nadaljuje s približno 10-odstotnim letnim upadom. Slednje predstavlja vse večji pritisk na stroškovno učinkovitost, opozarjajo.
Spremembam botrujeta predvsem digitalizacija in spremembe navad ter zahtev potrošnikov.
Podatki Pošte Slovenije in raziskav Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) kažejo, da:
- je količina pisem na gospodinjstvo upadla iz približno dveh pisem na dan na zgolj 3,4 pisma na teden;
- 60 % prebivalcev Slovenije pošlje pismo manj kot enkrat na mesec;
- je pismonoša včasih na svojem dostavnem okraju povprečno dostavljal med 800 in 1000 pošiljk, v 2024 pa le med 350 in 400 pošiljk (Pošta Slovenije vsako leto beleži približno 10-odstoten padec);
- 60 % prebivalcev Slovenije obišče pošto enkrat ali manj kot enkrat mesečno.
A zakaj do sprememb prihaja šele zdaj? Zaostanek pri usklajevanju poštne zakonodaje je posledica več dejavnikov. Poštne storitve so pogosto obravnavane kot infrastrukturna dejavnost z nizko stopnjo politične prioritete, kar pomeni, da se spremembe zakonodaje odvijajo počasneje kot na drugih, bolj izpostavljenih področjih, pojasnjujejo na Pošti Slovenije, kjer dodajajo, da v Sloveniji doslej še ni bilo dovolj strateškega razmisleka o tem, kako naj se poštne storitve prilagodijo digitalni realnosti in spremenjenim navadam uporabnikov.
Država sicer trenutno prek zakonodaje in regulative Pošti Slovenije (kot nacionalnemu izvajalcu poštnih storitev) nalaga obveznosti, kot so frekvenca in hitrost dostave, gostota kontaktnih točk in druge zahteve, ki pa po mnenju odgovornih na Pošti Slovenije danes ne odražajo več realnih potreb prebivalstva, hkrati pa predstavljajo vse večje finančno breme za podjetje.
"Ob tem obstoječa zakonodaja Pošti Slovenije ne omogoča povračila neupravičenega bremena neto stroška za izvajanje teh storitev, ki v »digitalni dobi« ne odražajo več realne potrebe prebivalstva," dodajajo.
Novelacija poštne direktive oziroma nadomestitev z Evropskim aktom o dostavi pa naj bi po vzoru nekaterih drugih evropskih držav omogočil bolj fleksibilno in trajnostno izvajanje poštnih storitev, poenostavil poštno regulativo z zmanjšanjem regulatornih obremenitev in s tem znižanje stroškov za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, prinesel več fleksibilnosti posameznim državam članicam, da poštno zakonodajo oblikujejo v skladu s potrebami svojih državljanov ter izenačil pogoje za konkuriranje za e-commerce pakete med poštnimi operaterji, platformami in ostalimi novimi poslovnimi modeli.
Univerzalna poštna storitev vključuje tudi pakete, kar za Pošto Slovenije predstavlja breme
Univerzalna poštna storitev že zdaj vključuje tudi pakete do mase 10 kg, tako v notranjem kot mednarodnem prometu. To pomeni, da mora Pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne storitve zagotavljati sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo teh paketov pod enakimi pogoji na celotnem ozemlju države – tudi, kjer je to ekonomsko nerentabilno in kjer konkurenca ni prisotna, medtem ko zakonodaja po besedah Pošte Slovenije "ne omogoča ustreznega povračila neto stroškov".
Poenostavljeno povedano to pomeni, da mora Pošta Slovenije pokrivati izgube, ki nastajajo zaradi obveznosti, ki jih nalaga zakon, ne glede na dejansko povpraševanje ali ekonomsko upravičenost.
Trenutno skoraj 50 % paketov iz tujine v Slovenijo prihaja s strani kitajskih platform.
Poleg tega se konkurenca na trgu na področju paketnega poslovanja iz leta v leto krepi – ne le s strani mednarodnih paketnih podjetij na slovenskem trgu (GLS (britanska pošta), DHL (nemška pošta) in DPD (francoska pošta) in Express One (avstrijska pošta)), temveč tudi s strani logistov, spletnih platform, ki si same vzpostavljajo logistično-dostavne kapacitete, ter s strani ponudnikov paketomatov, ki gradijo svoja, neodvisna omrežja.
Pozdravljajo zmanjšanje obsega univerzalne storitve in frekvence dostave
Na Pošti Slovenije bodo morebitne prilagoditvene načrte začeli izdelovati proti koncu letošnjega leta, ko gre akt v javno obravnavo in bo znana njegova vsebina. Se pa, kot trdijo, že vsa leta modernizirajo in optimizirajo svoje poslovanje, "kolikor regulativni okvir to dovoljuje".
Med ključnimi projekti in investicijami izpostavijo širjenje mreže paketomatov in ostalih t. i. prevzemnih točk, avtomatizacijo poslovalnic, digitalizacijo poslovanja, razvoj enotne vstopne točke za vse stranke (MojaPošta) …
Predvidevajo, da bo regulator AKOS tudi po uvedbi Evropskega akta o dostavi svoje pristojnosti ohranil, vendar pa se bo po njihovi oceni zmanjšal obseg regulacije in omejil samo na določene temeljne kategorije storitev, "izvajalcu poštnih storitev pa bo puščeno več svobode pri uvajanju sprememb v poslovanju, kar bo zagotovo pohitrilo določene procese".
Na Pošti Slovenije menijo, da bo Slovenija morala najprej vzpostaviti ustrezen zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal pokrivanje bremena univerzalne storitve vsem državljanom s predpisno kakovostjo. Obenem pa bo morala tudi prilagoditi standarde obsega in kakovosti univerzalne storitve, "da bodo ti odraz dejanskih potreb prebivalcev, kot tudi tehnološkega razvoja in digitalizacije". Menijo, da bi te spremembe lahko privedle do vzdržnega modela zagotavljanja univerzalne storitve, medtem ko si pretirane regulacije na rastočem paketnem trgu ne želijo.
hahah pošta in povezljivost boljsa dostopnost hahahah.....HongKong - Postojna 7 dni.....Ljubljana - Postojna 4dni......a ste normalni????
Nesposobni politikantski paraziti! Propadli bodo kot vsa podjetja, ki jih vodijo s strani šivilje nastavljeni politikanti in loleki! Mercator je šiviljska afera na dveh nogah uničila in podarila Hrvatom. Šivilja zna edino branjevca bedinat!