Za čisto pitno vodo gre, pravijo pobudniki referenduma o spremembah Zakona o vodah, medtem ko Ministrstvo za okolje in prostor odgovarja, da so bili zavedeni. Ali bi lahko prišlo do omejevanja dostopa do javne dobrine in ogroženja vodnih teles, so poleg ostalih relevantnih vprašanj v včerajšnjem soočenju na TV Slovenija naslovili številni udeleženci referendumske kampanje. Na strani nasprotnikov sprememb je sedelo več kot deset zagovornikov posameznikov, članov društev in političnih strank, na strani zagorovnikov pa zgolj štirje, ki so jim bili pridruženi še trije neopredeljeni. Zaradi manjšega števila so zato imeli več časa za predstavitev svojih stališč. Soočenje je potekalo v mirnem tonu in spravljivo.
Andrej Vizjak je kot predstavnik vlade prvi dobil možnost, da odgovori na nekatera najpogostejša vprašanja, v samem soočenju pa ni sodeloval, saj je ustavno sodišče že v letu 2018 odločilo, da vlada ne sme biti udeležena v referendumskih kampanjah.
Kot je zatrdil minister za okolje, so izjeme, ko bo mogoče v prihodnje posegati in graditi na vodnem in priobalnem zemljišču ter območij presihajočih jezer, določene na način, da se gradnja omejuje bolj kot doslej. Gradnja v nasprotju s cilji upravljanja z vodami ni in ne bo omogočena, nabor možnih pozidav na omenjenih zemljiščih je manjši, je dodal. Prav tako je zavrnil očitke, da bi lahko predvidene spremembe vplivale na pitno vodo. Gradnjo objektov v javni in zasebni dopušča trenutni zakon na način, da se priobalni pas zniža tudi na 0 m od obale.
Izjeme gradnje so opredeljene v 37. členu, ki ga pobudniki referenduma označujejo za preširoko zastavljenega, te pa omogočajo gradnjo enostavnih objektov in objektov javne rabe. Med prve spadajo na primer garaže, rezervoarji, drvarnice, silosi, nadstreški, objekti za oglaševanje, ograje, male komunalne naprave, pešpoti in številni drugi. Med pomožne objekte v javni rabi pa na primer spadajo parki in otroška igrišča. Objekti v javni rabi so tudi gostinske, poslovne, trgovske stavbe in javne ceste. Kategorije opredeljuje gradbeni zakon, nadalje pa uredba o razvrščanju objektov.
Referendum bo potekal v nedeljo, 11. julija, predčasno glasovanje, ki se je začelo v torek, pa bo potekalo do vključno danes. Predčasnega glasovanja se je po podatkih občinskih volilnih komisij v dveh dneh udeležilo 54.456 volivcev oz. 3,21 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Minister je povedal, da je cilj sprememb zmanjšanje pritiska na pozidave priobalnega pasu. Na vprašanje, zakaj torej zakon določa izjeme, je dejal, da privatizacija vode ne bo mogoča, izjeme pa so določene zato, ker naj bi želeli omogočati ljudem uživati ob vodi na način, ki ne bi ogrozil stanje voda: ''Ožamo nabor objektov zasebne in javne rabe samo še na javno rabo.''
Naglico pri sprejemanju zakona, kar je eden izmed glavnih očitkov za sprejem tako pomembnih sprememb po skrajšanem postopku in zoženi javni razpravi, je bilo po njegovih besedah moč opravičiti z zagotovitvijo več denarja za poplavno varnost in vzdrževanje vodotokov v višini 17 milijonov evrov. Denar bo zagotovljen iz sklada za vode in integralnega proračuna ministrstva. Minister pa je obenem priznal, da bi lahko bila javna obravnava daljša.
Argumenti udeležencev soočenja
Jernej Pavlič (SAB) je povedal, da je ustavno zagotovljena pravica do čiste pitne vode potencialno ogrožena z rahljanjem zakonskih obveznosti, saj izjeme omogočajo gradnjo številnih objektov.
Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope) je poudaril, da sta med izjeme zajeti tudi dve novi izjemi – javna raba in enostavne objekte. Pri objektih javne rabe, ki so še vedno lahko v zasebni lasti, bi tako lahko v praksi prišlo do omejevanja dostopa do javnega dobra.
Miha Stegel (posameznik) je predstavil svojo izkušnjo v Anhovem, kjer naj bi stroka, konkretneje Direkcija za vode, kljub varovalkam v zakonu odpovedala. Kot je dejal, se prebivalci Anhovega ne morejo pritožiti, saj naj ne bi imeli pravnega interesa.
Jernej M. Vatovec (Levica) je zakon poimenoval za zakon o betoniranju z novimi izjemami, ki razkraja ekosisteme in vodne vire ter in onemogoča dostop do vode.
Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 31. marca 2021?
Andrej Černigoj (NSi) je ocenil, da spremembe prinašajo pozitivne učinke na okolje, saj omejuje posege v priobalne pasove in prepoveduje gradnjo zasebnih objektov v bližini voda ter zagotavlja dodatna sredstva za upravljanje z vodami. V preteklosti so izjeme glede gradenj na priobalnih območjih odločevale vlade, ki se niso izkazale, je dejal, sedaj pa bo to strokovno opravljala Direkcija RS za vodo.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je opozoril, da so tako pomembne spremembe bile sprejete po skrajšanem postopku, brez upoštevanja pripomb stroke. Izpostavil je dejstvo, da noveli nasprotujejo tudi na Fakulteti za gradbeništvo, SAZU ter številnim drugim organizacijam, ki se ukvarjajo z vodami. Nadalje je ocenil, da je Direkcija za vode kadrovsko podhranjena, zaradi česar bi v primeru molka organa bila olajšana pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo.
Alenka Kreč Bricelj (Smetumet) je opozorila na številne nepravilnosti, ki so se pojavljale v teh dneh pri predčasnem glasovanju. Ljudje, ki bodo glasovali iz tujine, niso bili obveščeni, prav tako v DSO niso bili pravočasno obveščeni o možnosti pisnega glasovanja, prišlo je do začasnega nedelovanja e-uprave in spletne strani, kjer se nahaja seznam volišč. Te dogodke je Filip Dobranić (Danes je nov dan) označil kot kratenje pravice do glasovanja in obenem dejal, da se argument zagotavljanja denarja za poplavno varnost izrablja na način, da se drži državo za talca.
Sara Kosirnik (Greenpeace Slovenija) je dejala, da zakonu nasprotuje večinski del naravovarstvenikov in stroke: Slovensko društvo za zaščito voda, Univerza v Ljubljani, Društvo vodarjev Slovenije, Biotehniška fakulteta in krajinski arhitekti. Brane Golubovič (LMŠ) se je mnenju pridružil in dodal, da ''ni strokovnega združenja, ki bi sedel med politiki na drugi strani.''
Bojan Podkrajšek (SDS) je povedal, da zakon omogoča večjo zaščito okolja in varovanje obal, rek ter jezer. Glavni vzrok za hitro sprejemanje je bila zagotovitev večje poplavne varnosti. ''Župani so nas nenehno opozarjali, da imamo zapuščene vodotoke,'' je dejal, kar naj bi ob jesenskih poplavah povzročalo ponovne težave.
Gaja Brecelj (Umanotera) je poudarila, da ohranjena narava omogoča tudi razvoj gospodarske dejavnosti, kot je turizem: ''Gradnje uničijo vsakršno možnost za razvoj zelenega turizma. Pogled bi kazili in dostop do vode preprečevali hoteli, parkirišča, oglasni panoji… ki so te izjeme, ki jih zakon dodaja.'' Izpostavila je, da so tovarne na teh območjih bile prepovedale že prej, otroška igrišča so bila dovoljena že sedaj, nove izjeme pa ogrožajo pa ključne ekosisteme, ki filtrirajo vodo, ki potem postane pitna voda.
Živa Kavka Gobbo (Focus) je zatrdila, da obstaja razlika med javnim dobrim, kot je čist zrak, zdravo okolje, ter javno rabo, pod katero spada tudi zasebni hotel, ki lahko zaračuna dostop.
Barbara Čenčur Čurk (posameznica) je navedla, da že danes obstajajo veliki pritiski na prostorske plane, v smislu prekvalificiranja oziroma sprememb namembnosti v stavbna zemljišča. Danes se to že dogaja na poplavnih območjih, sedaj pa bi se lahko še na priobalnih. Pri stavbah, kot so restavracije, ostajajo problemi komunalnih voda, kot je že bil problem cvetenja blejskega jezera, saj gradnje na občutljivih območjih predstavljajo veliko tveganje za površinske in podzemne vode. Gradnje velikokrat zahtevajo utrditev brežin, praviloma z betonom, ki poslabša ekološko stanje voda.
Gregor Perič (SMC) se zavzema za trajnostne rešitve in iskanje kompromisov. Referendum je označil za nepotreben in obenem povedal, da je bilo izrečenih veliko manipulacij in lažnih argumentov. Privatizacije vode in omejevanja dostopa do vode ne bo. Dejal je, da številni drugi predpisi urejajo področje gradnje, ki bi zdaj bila okrnjena. Prav tako je označil vprašanje vode za spolitizirano, saj naj bi referendum predstavljal ločnico, ali smo za ali proti vladi. Da gre za politizacijo problematike, je kasneje ocenil tudi Bojan Podkrajšek (SDS).
Zvonko Lah (Zelena akademija Slovenije) pozdravlja sredstva v višini 17 milijonov evrov za urejanje vodotokov in to, da je vlada v programu za okrevanje iz evropskih sredstev izpogojevala sredstva za vodno oskrbo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Kot je še dejal, so občine tiste, ki zagotavljajo zdravo pitno vodo, odgovorni za oskrbo pa so predvsem župani preko njihovih koncesionarjev. Združenje občin Slovenije podpira referendum, a se niso se prijavili v kampanjo.
Uroš Macerl (Ekokrog) je pojasnil, da so bili nekateri členi v zakonu zapisani kasneje, po razpravi. Prav tako se odločanje spušča iz vladnega nivoja na nižjo raven odločanja, kar bi omogočilo še večje pritiske na institucije. Kot je zaključil, pri odločanju ''ne gre za politično opredelitev, temveč za vodo.''
Nejc Škof (Društvo Mladi Zeleni Slovenije) meni, da gre za zlorabo tematike, saj naj bi šlo za nasprotovanje vladi in populizem. A ima pomisleke glede opredelitve pojma javne rabe, ki je preširoka. ''Dostop do vod mora biti omogočen slehernemu posamezniku,'' je še povedal.
Aljoša Petek (PIC) je izpostavil, da novela omogoča rahljanje okoljskih varovalk na naravnih, neokrnjenih in še nezgrajenih območjih. Kot pravnik je opozoril na nedemokratičen postopek sprejemanja tega zakona: ''Ne gre za manjše spremembe, kot trdi MOP. Po javni razpravi je bila vsebina zakona spremenjena. Sam verjamem, da morata biti stroka in ljudje in naši dolgoročni interesi postavljeni pred kratkoročne finančne interese.''
Nada Pavšer (Zeleni Slovenije) je povedala, da podpirajo dobre rešitve za pitno vodo, a zadeve še niso celovito urejene. Znotraj tega zakona, ki naj bi bil trajnostno naravnan, je bilo po njenih besedah premalo usklajevanj. K sprejetju novega zakona, ki bi med drugim tudi priskrbel pitno vodo vsem tistim, ki je še nimajo je opozoril tudi Tomaž Ogrin (posameznik). Glede sredstev za zagotavljanje poplavne varnosti je povedal, da gre za napačno interpretacijo. Za poplavno varnost imamo podnebni sklad, je dejal. K novemu zakonu, ki bi v bližnji prihodnosti naslovil potrebna vprašanja glede upravljanja voda, je pozval tudi Zvonko Lah (Zelena akademija Slovenije).
Karakter na kvadrat, ta Gregor Perić, ki se upa tudi oglašati!. Izrojena duša
Sporni predlog mora pasti, tu ni dileme. Naj odloča stroka in ne interesna politika.!
Google plačuje dobro plačo od doma od 4500 do 6000 dolarjev na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko sem bil brezposeln v strašnem gospodarstvu. tukaj sem začel ..... >>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑬𝒓𝒐𝑷𝒓𝒐𝒇𝒊𝒕.𝐜𝐨𝐦