Na Tajskem ni vse tako sanjsko: "Vrnili smo se, ker je tukaj lepše"

O svoji vrnitvi ste prijatelje na Facebooku obvestili z besedami: "Vsem mojim FB prijateljem sporočam, da sem se po letu dni preživetih v tujini, z družino preselil nazaj v najlepšo deželo - Slovenijo." Zakaj, po letu dni življenja na Tajskem, menite, da je Slovenija najlepša dežela?

Tajska je sanjska dežela za preživljanje dopusta. Slovenija pa je najlepša država zaradi mnogih stvari, ki jih velikokrat ne znamo dovolj ceniti.

Na mnoge stvari, ki so se mi prej zdele samoumevne, zdaj gledam drugače. Vodo lahko pijemo kar iz pipe, zrak je čist, insektov je malo, zelenjava naravno pridelana.

Lahko se družimo s prijatelji in športamo na prostem kadar koli, zagotovljena je pravna in socialna varnost, imamo pokojninski sistem, šolanje je brezplačno, ženske po porodu ostanejo na porodniški, imamo organizirano vrtčevsko varstvo, hrana je sveža in raznolika, ... So stvari, ki jih prej sploh nismo opazili, recimo pločniki, na katerih se pešci počutimo varne. In še in še.

Kaj ste, ko ste se vrnili, naredili najprej?

Najprej smo spili par kozarcev vode iz pipe. Potem smo šli na burek, listnatega testa kot tudi mnogih drugih sestavin evropske kuhinje na Tajskem ni mogoče dobiti ali pa so zelo drage. Nato smo šli v Tivoli in se sprehodili po stari Ljubljani.

Zakaj ste se pravzaprav odločili, da se preselite na Tajsko?

Tajska nam je bila kot država, kjer smo večkrat dopustovali, zelo všeč. V Sloveniji nismo marali megle in zime, vlekla nas je radovednost, doživeti nekaj novega.

Prodali smo hišo, z ženo sva zaprla firmi in smo šli. Že na začetku smo rekli, da bomo poskusili in če ne bo šlo, se bomo vrnili. Poslovno bi na Tajskem uspeli, tudi sicer je Pukhet krasen otok in doživeli smo ogromno lepih stvari, druženj, obiskali krasne plaže, resorte, spoznali manj dostopne kotičke.

Vendar so stvari, ki so za nas imele negativni predznak, pretehtale. Morda bi koga drugega motile manj, kot nas, mi pa smo se odločili, da se vrnemo, ker smo vedeli, da nam bo v Sloveniji lepše.

Kaj so bile največje težave življenja na Tajskem, kaj je bilo tisto, na kar se niste mogli navaditi, česa niste mogli sprejeti?

Jezik je res velika težava, saj so vsi uradni dokumenti napisani v tajščini in v tajski pisavi. Zaradi popolnoma drugačnih črk si tudi z google prevajalnikom moreš pomagati in tako si prepuščen bodisi uradniku, prodajalcu, računovodkinji, trgovcu, ki ti večinoma v polomljeni angleščini razloži pravila oziroma za kaj dejansko gre.

Prva težava nastopi že, ko začneš opremljati dom, kupovati pohištvo, posteljnino, jedilni pribor, skratka pri osnovnih zadevah.

Sledi prijava v pisarni za tujce, kjer se mora priseljenec vsakič na novo prijaviti vsake tri mesece, Tajska stalne vize ne izda, oziroma zelo redko. Soproga je morala vsake tri mesece leteti v Kuala Lumpur, v Malezijo, da je zapustila državo in se še isti dan vrniti, da je dobila žig. 

Korupcija je prisotna na vsakem koraku, težko ugotoviš kaj je dejansko res, kaj je zakonito in kaj ni, saj mnogokrat sogovorniku ne moreš verjeti. Z majhno "nagrado“ pa je mogoče urediti mnoge, za nas nemogoče ali nedopustne stvari. Vse to je bilo težko sprejeti.

Kdaj in kako je padla odločitev, da se vrnete?

V nekem trenutku, se je nabralo preveč stvari, ki so nas sicer motile že dlje časa. Vročina vse leto ne popusti, vroče je tako podnevi kot ponoči, čez dan 40 do 45 stopinj, ponoči pade na 28 stopinj Celzija. Nemogoče se je ohladiti, v zraku je ves čas prisotna vlaga.

Ogromno je mrčesa, vodo je mogoče piti le iz plastenk, večina zelenjave se goji hipertonično ali pa se za rast uporabi veliko insekticidov. V času visoke sezone so grozljivi zamaški, tu je prostitucija, droga, korupcija, nespoštovanje zakona in dvojna merila za domačine in za tujce.

Seveda je bilo ogromno dobrih stvari, Tajska je krasna država in še enkrat, dopust na Tajskem je lahko čudovit. Vendar smo presodili, da dolgoročno stvari, ki so nas motile, ne bomo mogli sprejeti. 

Tudi nam jih ni bilo treba, ker smo se imeli kam vrniti. Hvala bogu smo se odselili zaradi lastne želje, želje po spremembi in radovednosti in ne iz nuje, kot se danes selijo begunci iz Sirije....

Omenjate droge: katere droge jemljejo in ob kakšnih priložnostih, kako jih pripravljajo, katere so legalne? 

Kako se pripravljajo ne vem, ker nismo imeli stika z njo. Vse kar vem o tem, so nam povedali domačini, priseljenci ali pa kar policisti.

Na Phuketu je zelo razširjena in kljub stogim kaznim, tudi dosmrtnemu zaporu, je precej enostavno dostopna droga z imenom Ice in Ya-ba. Obe drogi sta močnejši od heroina in zelo uničujoči. Telo hitro razpade, uporabniki močno shujšajo, izgubijo zobe, trpijo zaradi nespečnosti, ki ji sledijo psihične težave in popolnoma izgubijo občutkek za vsak užitek pri denimo hrani, zmagoslavju, prijateljstvu, športu, seksu, poslovnem uspehu. Drogo menda jemljejo domačini, mladi in odrasli, kot tudi mnogi turisti. Na žalost nekateri tudi vozijo pod vplivom drog.

Na Tajskem ste bili pred tem že večkrat kot turisti, vsega tega ni bilo mogoče predvideti?

Res smo deželo že prej obiskali večkrat, vendar jo kot turist gledaš z drugimi očmi, kot pa začneš tam živeti, se srečaš s težavami, ki jih prej seveda ne vidiš, mnogih pa tudi ne moreš predvideti.

Sin je na Tajskem začel obiskovati srednjo šolo? Kako se je vključil? Si je tudi on želel domov? 

Sin se je najhitreje prilagodil novemu načinu življenja. V šoli so ga vsi lepo sprejeli, takoj je dobil ogromno prijateljev. Čez teden je veliko časa preživljal v šoli, saj se pouk začne ob osmih in konča ob 15.30 uri, popoldan pa je izkoristil za vožnjo z motorjem, obiske plaž z sošolci, wejkanje na bližnjem jezeru, kino, bowling, ...vse kar pač počnejo najstniki.

Na Tajskem se je počutil svobodno, nič ga ni ogrožalo. Ljudje so prijazni in če ne delaš težav, te pustijo na miru.

Sin je tako najprej nasprotoval vrnitvi v Slovenijo, kasneje ko sva mu vso zadevo razložila se je sprijaznil.

Kakšen je sitem šolanja na Tajskem? Bo izobrazba, ki jo je sin pridobil na Tajskem, priznana v Sloveniji?

Na izbiro je javna in mednarodna šola. Tuji otroci, ki ne poznajo jezika in pisave, morajo obiskovati mednarodno šolo, ki je plačljiva. Prav tako je plačljiva javna šola, vendar je bistveno cenejša.

Tajska pisava ni enostavna in se je zaradi tega mnogi sicer tajsko govoreči tujci, niti po 20 letih bivanja v tej deželi ne naučijo.

Sin je obiskoval ameriško mednarodno šolo QSI, kjer pouk poteka v angleškem jeziku in nad katero je izjemno navdušen. Ker je ta šola tudi v Sloveniji, bo ta program mednarodnega šolanja nadaljeval tudi v Ljubljani. 

Verjetno ste na Tajskem, ko ste tam živeli, odkrili marsikaj, česar turisti ne spoznajo?

Samotne oziroma nedostopne plaže, ki sva jih z ženo odkrila so večinoma brez imen, ker so turistom neznane, največkrat zaradi res težke dostopnosti, ali pa se nahajajo v območju zasebnih zemljišč in niso namenjene sirši javnosti.

Mnogo lepih plaž na Phuketu je v lasti luksuznih resortov in je zato dostop možen samo gostom, oziroma vsem, ki so pripravljeni plačati za storitve, ki jih ob plaži ponujajo. Največkrat so to luksuzni ležalniki oziroma kar oblazinjene postelje z baldahini, ki se zakupijo za cel dan.

Cene se gibljejo med 200 in 500 evri za lezišče ob katerem strežejo prijazni natakarji. Steklenica šampanjca, sokovi in nekaj sadja pa je vključeno v ceno najema. Poleg lepe plaže, bazenov in glasbe imajo pripravljene tudi različne zabavne programe, animacije, plesne nastope, predstave slonov, odvisno od resorta.

Sicer pa se veliko lepih in ne tako množično obiskanih plaž nahaja na mnogih bližnjih majhnih otočkih, kamor te domačini zjutraj odpeljejo z leseno ladjico, kjer preživis cel dan v miru, v čistem morju, odkrivaš podvodni svet, ki je res bogat z ribami, koralami, ježki, si privoščis dobro tajsko hrano v restavraciji na plaži, popoldan pa se z istim ribičem vrneš domov. Naši družini so bili tovrstni izleti najljubši.

Kaj pa vera, kako ste jo dojemali?

Medtem, ko smo živeli na Tajskem smo se naučili veliko o budizmu in budističnih obredih. Navada je, da budistični menih blagoslovi skoraj vse: nov motor oziroma avto, hišo v katero se nameravaš preseliti, kakor tudi male pisane hišice za duhove, ki jih obvezno postavijo poleg vsake tajske hiše ali poslovne stavbe in so namenjene za bivanje duhovom, ki po njihovem verovanju tam živijo. Vsak dan jim darujejo hrano in pijačo in ob teh hišicah večkrat dnevno molijo.

Tajci so zelo verni in redno, skoraj vsak dan obiskujejo templje in se udeležujejo vseh budističnih obredov, ki jih je res veliko. Hkrati dajejo velik pomen napovedim budistov glede osebnih odločitev in terminov le teh.

Menih izračuna ugoden datum selitve, poroke, menjave službe, dneva kremiranja pokojnega, ... Skratka po vsak nasvet gredo v tempelj.

Kdo so priseljenci na Tajsko? Kdo so in kaj so njiohovi razlogi za selitev?

Kdo so priseljenci na Tajsko ne vem, lahko rečem le za otok Phuket, kjer smo živeli, kjer je zelo veliko priseljencev moških, večinoma upokojencev tako iz evropskih držav, kot tudi Američanov in Avstralcev.

Starejši samski moški se preselijo na
otok, kjer si z lahkoto za par sto evrov mesečno, poiščejo mlajšo žensko, s katero živijo, ki skrbi zanje, vodi gospodinjstvo in popestri družabno življenje. Mnoge kmalu postanejo partnerke in imajo z njimi otroke.

Na otoku živi tudi veliko tujih družin, ki so se na otok preselile iz poslovnih razlogov, ker ima eden od staršev službo v zdravstvu, šolstvu. Ali pa se ukvarjajo z gostinstvom, oziroma so lastniki hotelov, resortov, gradbenih podjetij.

Se boste na Tajsko še vrnili kot turisti?

Če bo priložnost da, sicer pa si želimo obiskat se druge dežele, saj Tajsko zdaj dobro poznamo.

Kako se počutite zdaj, po tej izkušnji? Vam je žal, da ste se v kaj takega sploh spustili ali ste vseeno zadovoljni, ker ste poskusili?

V tem letu smo se vsi ogromno naučili, o sebi, o ljudeh, o drugih kulturah, verstvih, pridobili smo veliko novih znanj o poslu, mednarodni konkurenci, znanj, ki jih v našem življenju pred selitvijo na Tajsko ne bi mogli pridobiti. Spoznali smo kaj so dejansko vrednote. Slovenijo in njene vrline veliko bolj cenimo kot kdaj prej.

Na Tajskem ste izvajali tudi bioterapijo po metodi Zdenka Domančiča? Kako so sprejemali ta način zdravljenja? 

Tajci so zelo nezaupljivi do tujcev, poslužujejo se svojih metod zdravljenja in zelo spoštujejo staro kitajsko medicino. Na Tajskem tovrstne bioterapije ne poznajo. Na začetku je bilo delo s Tajci zelo težko, sčasoma, ko so videli rezultate terapije pa so postali bolj zaupljivi in začeli obiskovati terapije. Bolj so bili terapijam naklonjeni tam živeči tujci oziroma turisti. Terapije pa sem na daljavo ves čas izvajal tudi starim strankam v Sloveniji.

Kako je na Tajskem dostopna zdravstvena oskrba?

Zdravstvene storitve so na Tajskem plačljive - razen osnovne pomoči zaposlenim domačinom, ki ob plači plačujejo prispevke, ter otrokom, za tujce pa je plačljivo vse.

Ker pokojnine na Tajskem ne poznajo, morajo starejši ljudje vse zdravstvene usluge plačati.

Iz tega razloga revni ljudje zdravnika nikdar ne obiščejo in se raje obrnejo na zdravilce oziroma se zdravijo z čaji in zelišči sami.

Kdo so bili tujci, ki so na Tajskem prihajali k vam na bioterapijo?

Na Phuketu sem delal v luksuznih spa centrih in detox centrih oziroma boljših hotelih, ki so poleg osnovnih storitev svojim strankam ponujali tudi nadstandardne storitve v smislu različnih zdravstvenih terapij.

Bioterapije, ki jih izvajam, običajno gostje, ki so prihajali iz razlicnih delov sveta, niso poznali, zaradi tega delo ni potekalo na enak način kot v Sloveniji.

Potrebne so bile predstavitve in veliko razlage, vendar so jo vsi lepo sprejeli in mislim, da zadovoljni odhajali domov, saj so o rezultatih zdravljenja z bioterapijo poročali prijateljem in sorodnikom, ki so me kontaktirali in se naročali na bioterapijo, ki se dela na daljavo.

Z mnogimi strankami iz različnih držav sem še vedno v stiku. V enem letu smo skozi moje delo srečali veliko različnih ljudi iz vseh koncev sveta in sklenili mnogo dobrih prijateljstev. 

Pravite, da ste delali v detox centrih, torej v centrih, kamor ljudje prihajajo z namenom, da očistijo telo. Kako to poteka?

Trenutno je na Phuketu zelo razširjena ponudba detox centrov. Ljudje vseh starosti z vseh celin prihajajo na sedem do 21 dnevni popolni post oziroma presno prehrano ter vsakodnevni klistir - čiščenje črevesja.

Gre za odstranitev toksinov, težkih kovin in raznih parazitov, ki se nekontrolirano razmnožijo v telesu. Stranski učinek terapije pa je tudi precejšna izguba teže. Ob tem imajo tudi delavnice zdrave prehrane, jogo, telovadbo in učenje zdravega načina življenja. 

Cene se začnejo pri 1.500 evrih za sedemdnevni tretma, namestitev je potrebno plačati posebej. V času visoke sezone so vsi centri zasedeni in je skoraj nemogoče dobiti prosto mesto.

O vaših terapijah lahko preberemo kar nekaj pozitivnih izkušenj. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so bili vaše redne stranke, ko ste odšli?

Nekatere stranke so me še vedno kontaktirale in sem jim terapijo izvajal na daljavo. Nekaj strank je na terapijo prišlo k nam na Phuket, ob tej priložnosti bi se jim zahvalil za zaupanje in za dobro voljo ter za vse domače dobrote, ki so nam jih prinesli iz Slovenije, se posebej za knjige, ki so jih nosili moji ženi. 

Redne stranke so bile z mano ves čas v kontaktu preko elektronskih medijev, nekateri so me čakali, nekateri se zdaj vračajo, drugi sploh ne vedo, da smo se odselili in spet vrnili. Saj leto dni hitro mine. Z bioterapijo seveda že nadaljujem.

Kaj se je v času, ko vas ni bilo, spremenilo v Sloveniji?

Slovenija se je spremenila še na lepše. Če pogledamo samo Ljubljano, je po enem letu s prenovljeno Slovensko cesto in urejenim obrežjem Ljubljanice se lepša. Verjetno se je spremenilo še marsikaj, za nas skoraj nič, razen nekaj zakonodaje.

sergeja.hadner@zurnal24.si