12. aprila 1998 ob 12.55 je območje severozahodne Slovenije prizadel potres z magnitudo 5,6 in intenzitete med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici. Zaradi potresa so bili najbolj prizadeti v treh posoških občinah, ki jim je država takoj priskočila na pomoč. Uradno se je popotresna obnova končala leta 2009, dejansko pa še ni končana.
Še vedno namreč ostaja nekaj stavb, ki jih je treba sanirati po julijskem potresu 2004. Mnoge med njimi so bile že popravljene, nato pa v potresu dobrih šest let pozneje ponovno poškodovane.
Sredstev letos manj
V velikonočnem potresu leta 1998 je bilo na celotnem potresnem območju, ki je obsegalo 16 občin, poškodovanih 4055 objektov, so povedali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Obnovljenih je bilo 1829 enot vključno z obnovo po plazu prizadetega Loga pod Mangartom.
Za celotno popotresno obnovo in sanacijo objektov po plazu v Logu pod Mangartom je država namenila 100 milijonov evrov. Od tega je bilo 70 milijonov evrov namenjenih za obnovo objektov, 3,3 milijona evrov za izdelavo projektnih in lokacijskih dokumentacij, ureditvenih načrtov obnove ter odkup zemljišč v Logu pod Mangartom, 13,5 milijona evrov za delovanje Državne tehnične pisarne, 1,3 milijona evrov za najemnine in stroške prezimovanja oz. začasnih namestitev oškodovancev, 900.000 evrov za podporne dejavnosti (snemanje arhiva na mikrofilme, strokovno usposabljanje projektantov, izvajalcev in izdaja informacijskih biltenov za prebivalce Posočja) in 11 milijonov evrov za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS in razvojno pomoč.
13,6 milijona evrov pa so zagotovili upravičenci sami s posojilom Stanovanjskega sklada, z lastnimi sredstvi in z lastno udeležbo oz. lastnim delom.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo znašali celotni stroški obnove po julijskem potresu 2004 za proračun 67 milijonov evrov, doslej pa je bilo za ta namen iz proračuna namenjeno 53,8 milijona evrov. Vendar je vlada zaradi krčenja državnega proračuna ustavila vsa izplačila za popotresno obnovo, ki naj bi bila po prvotnih načrtih zaključena leta 2015.
Proračunski znesek za letošnji del popotresne obnove je bil z načrtovanih 5,5 milijona evrov znižan na 1,4 milijona evrov, so še povedali na okoljskem ministrstvu. S prerazporeditvijo dodatnih sredstev v višini 450.000 evrov bodo poskušali zaključiti dela na čim večjem številu odprtih gradbišč.
Obnova bi se lahko nadaljevala v načrtovanem okviru letos jeseni, če ne bo novih drastičnih rezov v proračun za leto 2015. Odprtih je še 39 gradbišč, država pa bo prebivalcem teh objektov še naprej zagotavljala brezplačno namestitev v začasnih domovih.
S takim odnosom države do posoških občin, predvsem pa prizadetih v potresu, se ne strinjajo posoški župani. Zato v ponedeljek sklicujejo novinarsko konferenco, na kateri želijo predstaviti svoje mnenje do odnosa vlade do Posočja in popotresne obnove.
