Študent z odprtjem študentskega espeja ne izgubi statusa študenta, ostane pa brez nekaterih drugih pravic (štipendija, bivanje v študentskem domu, delo prek študentskega servisa). V nasprotju z delom prek študentskega servisa mora čas nameniti tudi vodenju lastnega računovodstva. Poleg tega ga starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega člana pri dohodnini.
Naš bralec (ime je znano uredništvu) iz Štajerske je še kot študent odprl študentski s.p., torej obliko samostojnega podjetja, ki pa ne predstavlja glavne dejavnosti in zatorej podjetnik plačuje nižje prispevke. Med pozvedovanjem so mu na Zavodu za zaposlovanje zatrdili, da bo lahko kasneje ob prehodu na navadni espe kandidiral za subvencijo- med drugim mu je to dejala tudi delavka na zavodu v Mariboru.
Opozarjali so le na časovne roke
Po končanem študiju se je odločil, da preide na "navadni" espe. Ko je želel zaprositi za subvencijo ob odprtju espeja (ta znaša 4.500 evrov), so ga na zavodu zavrnili, saj da subvencijo lahko dobijo samo tisti, ki v zadnjih 12 mesecih niso bili samozaposleni.
"Prebral sem si vse pogoje na strani zavoda za zaposlovanje in se tudi pozanimal, kako bo, ko mi bo status potekel in bom odprl navadni espe. Na njihovi strani sem razbral, da je možno kandidirati za subvencijo, če prej nisi imel espeja na podlagi redne zaposlitve, kar študentski espe ni. Poklical sem tudi v Ljubljano na Zavod in zaposlovanje in na Ajpesu sem se pozanimal. Povsod so me opozorili le, da moram pred potekom statusa zapreti espe, saj bi sicer avtomatsko prešel v redni espe in ne bi mogel kandidirati. Zadnji dan statusa sem espe zaprl in nato šel na zavod v Velenje, kjer so me presenetili z izjavo, da do subvencije nisem upravičen," nam je predstavil svojo izkušnjo. Zdaj že nekaj časa čaka na pojasnila z zavoda in išče rešitev.
Če bi to prej vedel...
Medtem ko ga pošiljajo od ene do druge domnevno pristojne osebe, razočarano ugotavlja, da si problem "vsak po svoje razlaga. Če bi vedel, da me bo to ovirali pri kandidiranju za subvencijo, študentskega espeja nikoli ne bi odpiral. S tem sem si za celo leto vnaprej uničil plan. Prej sem začel poslovati tudi zato, ker sem ciljal, da bom nato dobil subvencijo."
Na zavodu so nam v odgovoru predstavili pogoje, ki jih mora izpolnjevati (brezposelni ali v postopku izgubljanja zaposlitve) kandidat za subvencijo:
*oseba mora zaključiti program priprave na samozaposlitev,
*v zadnjih 12 mesecih ne sme biti samozaposlena, *v zadnjih 5 letih od zavoda ne sme prejeti finančne pomoči za samozaposlitev,
*v novoustanovljenem poslovnem subjektu se morajo samozaposliti za polni delovni čas in *samozaposlitev prijaviti s sedežem na območju RS.
"Nož v hrbet mladim podjetnikom"
"Študentski espe se ne šteje kot samozaposlitev, temveč kot neke vrste dopolnilna dejavnost. Država trdi, da nekdo, ki je študent in ima študentski espe, ni samozaposlen. Na drugi strani je zanimivo tolmačenje zakonov s strani zavoda: eden izmed pogojev, da dobiš subvencijo je, da v zadnjem letu nisi imel študentskega espeja- kar je čisto absurdno," meni Borut Borštnik z Zavoda mladi podjetnik (ZMP), ki se intenzivno ukvarja z opisano problematiko.
"Po petkratnem povečanju prispevkov za študentski s.p. dobro leto nazaj je to še en nož v hrbet mladim podjetnikom. Očitno se država ne zaveda pomena malega podjetništva za stabilen razvoj gospodarstva," še dodaja.
Na zavodu so nam dejali, da osebi, ki je bila v zadnjih 12 mesecih samozaposlena, ne morejo dodeliti subvencije, "saj le-ta ne izpolnjuje pogoja, da v zadnjih 12 mesecih ni bila samozaposlena."
Nekateri vseeno dobili subvencijo
Pri vsej zadevi je zanimivo še to, da pravilo, ki so ga na zavodu predstavili bralcu, očitno ne velja za vse. Podatki, do katerih sta se dokopala bralec in ZMP namreč kažejo, da so na samo na Primorskem nekateri ob prehodu s študentskega na navadni espe uspeli dobiti subvencijo. Borštnik meni, da morda razlog za to tiči v pomanjkljivih evidencah, "saj nekateri kljub temu, da bi morali plačevati 150 evrov prispevkov za študentski s.p., še vedno plačujejo okoli 33 evrov prispevkov."
