Po vsem svetu je med 20.30 in 21.30 po lokalnih časih potekala Ura za Zemljo, globalna pobuda, med katero naj bi se z ugasnjenimi lučmi zavedli pomena varčne rabe z energijo in pretiranim osvetljevanjem. Akcije, ki je letos posvečena žrtvam naravne katastrofe na Japonskem, se pridružuje 134 držav oz. ozemlj. V temi se bodo znašle tudi številne znamenitosti. Lani je tako uro za eno uro luči izklopilo več sto milijonov ljudi, a organizatorji priznavajo, da večjega učinka na rabo elektrike to ni prineslo.
Andrej Mohar, Temno neboČe za eno uro ugasnemo nekaj luči, ima to zgolj simbolni pomen. Narediti moramo nekaj trajnega, sicer le nagajamo elektrodistributrjem, da imajo eno uro nekaj viška energije.
Tudi Andrej Mohar iz društva Temno nebo je razočaran nad učinkovitostjo takšnih akcij, še posebej v Sloveniji, kjer so ljudje, ki bi lahko kaj spremenili, pripravljeni stopiti zraven le simbolno. Mohar je navedel primer ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je bil pripravljen z Ljubljano pred leti v akciji sodelovati zgolj tako, da bi "za 10 minut ugasnil luči na dveh fasadah".
"To ni odziv, svetovne prestolnice se ugašajo, pri nas pa nič. Če ljudje na oblasti nič ne naredijo, je popolnoma vseeno, če mali ljudje enkrat na leto ugasnejo televizor in eno uro berejo Žurnal. Podnebne spremembe grozijo, poraba elektrike in energentov bo narasla takoj po koncu recesije, ob tem da ne maramo termoelektrarn, jedrskim ne zaupamo, obnovljivih virov pa je premalo. Reši nas le racionalna raba, a se mi trenutno obnašamo popolnoma neracionalno," je oster Mohar. Pomenljivo smo ga zmotili med vožnjo s finskim novinarjem, ki pri nas snema reportažo o slovenskem svetlobnem onesnaževanju.
Uredba korak v pravo smer
Da vse le ni tako "črno," je po Moharjevem mnenju zaslužna uredba o mejni vrednosti svetlobnega onesnaženja. Z upoštevanjem njenih določil pri projektiranju in postavljanju novih svetil je namreč svetlobnega onesnaževanja manj, poleg tega pa je mogoče prihraniti do 60 odstotkov energije, je s podatki o izkušnjah iz slovenskih občin postregel Mohar.
A za pogled v naravno osvetljeno nebo boste morali v tujino, morda na kakšen osamljen otok na Jadranu, je prepričan Mohar. Kot navaja, je celo v najtemnejših kotičkih Slovenije, kot je denimo vrh Triglava ali vrh smučišča Cerkno, osvetljenost za 60 odstotkov nad naravno svetlostjo nočnega neba.
