"Samo zaradi neverjetnega dela in pomoči vseh gasilcev, reševalcev, zdravnikov in domačinov je mama preživela," je ob slovesnosti na robu gozda v Lahovčah, kjer so po petdesetih letih postavili spomenik žrtvam sicer najhujše letalske nesreče na slovenskih tleh, dejal Jamie Hamilton, sin stevardese, ki je kot edina članica posadke britanskega letala preživela nesrečo. Kot je dejal, je njegova mama, ki je imela takrat šele dvajset let, v nesreči utrpela hude poškodbe, z zdravniki in osebjem v bolnišnici pa pozneje sklenila doživljenska prijateljstva.
Vendar domačinke, ki je pomagala reševati in je prva ugledala nesrečno stevardeso, nikoli ni spoznala. Zato je bilo srečanje stevardesinega sina in gospe Slavke, ki je tistega usodnega 1. septembra pred petdesetimi leti v blatu in temi prihitela na prizorišče, še kako ganljivo:
"Vas lahko objamem?"
"Vi ste torej tista gospa, ki je pred prihodom reševalcev poskrbela za mojo mamo? "Da, jaz sem bila tista.Veste, bila sem prva tam, stanovali smo čisto zraven, sosedje. V bistvu sploh ne vem, zakaj smo bili tako trapasti, da smo šli tako blizu."
"Pogumno, neverjetno in hvala, hvala ker ste prišli. Vas lahko objamem? Hvala, ker ste prišli," je v solzah očeh dejal sin stevardese, ki je sicer pri 53-letih umrla za rakom.
Ogrnil jo je s suknjičem
"Spomnim se ženske, ki je stala v gruči. Na glavi je imela veliko rano, popečene lase. Bila je stevardesa. Prav zeblo jo je, tako da sem jih posodil suknjič," je dejal gospod Franc, ki se prav tako dobro spominja preživelih:
"Jaz sem prišel eden od prvih na prizorišče, tako, da sem govoril s preživelimi, kakih deset jih je bilo. Spraševali so, kjer so in kako daleč je letališče. Veste, nismo si upali noter, da ne bi še kaj eksplodiralo, saj je še vedno je gorelo."
Še dolgo sanjal o truplih in stokanju
"Prišel sem peš, spomnim se, da smo eno gospo iz gmajne vlekli, rekli so, da je bila stevardesa. Prišli smo noter, vse je gorelo, smrdelo in to grozno, sploh si ne morete predstavljati kakšen zrak je to. Koža gori, gorele so cunje," se je spominjal gospod Jože in dodal, da so ga še dolgo za tem tlačile more:
"Saj veste, ljudje visijo, na drugi strani nekdo stoka,vsi prosijo za nekaj, tebe pa je še bolj strah kot njega. Vsi smo nekaj hoteli, vsi smo se trudili, samo to ni tako enostavno. Policija je hitro za tem zaprla območje. Prihajale cele procesije ljudi iz cele Slovenije, lahko bi rekel, da je bilo preseljevanje narodov. Saj veste, to so stvari, ki se ne dogajajo ravno vsak dan... "
Iz repa so vlekli potnike
"Saj smo jih hitro transportirali v bolnišnico, vendar vsi niso prišli na vrsto, zato so morali čakati. Spomnim se ta najbolj korajžnih. Veste, to je bilo hudo za pogledat tisti moment, spomnim se dveh preživelih,ki sta kot zabetonirana stala in se nista premaknila. To je bila zame najhujša izkušnja v življenju, če ne bi bil tako drzen, se ne bi znal orientirat. Veste, gasilcev ni bilo dovolj, tako, da smo ljudi, ki so prišli gledat mobilizirali, da so iz repa vlekli potnike. Tisti, ki so bili ta prvi noter, so namreč umrli. Zamudili smo na prizorišče, saj nam je kontrola letenja rekla, da se je nesreča zgodila v smeri Mengeša. Na začetku je sodelovalo 15 gasilcev iz Kranja, Vodic in Ljubljane," je dejal nekdanji vodja gasilske letališke enote, ki je štela bistveno manj ljudi, kot je to danes.
V zahvalo kliničnemu centru donirali opremo
Vsi udeleženci nesreče so bili Britanci, namenjeni na obmorsko letovanje. Nesreča je zbližala Slovenijo in Veliko Britanijo, ki je v zahvalo za skrbno reševanje in zdravljenje preživelih, Sloveniji podarila zdravstveno opremo, med reševalci, zdravniki, domačini in preživelimi pa so se spletle tesne vezi.
"Skrb, ki so jo preživeli in sorodniki žrtev nesreč doživeli v Sloveniji, kaže na zaupanje, ki je med državama vladalo že pred 50 leti," je v slavnostnem nagovoru dejala britanska veleposlanica Sophie Honey. V imenu Velike Britanije se je zahvalila vsem, ki so bili vključeni v reševanje, za njihovo podporo in opravljeno delo ter za oporo, ki so jo nudili preživelim in sorodnikom žrtev.
"Tisto, kar se je zgodilo po nesreči, oskrba, ki jo bili deležni preživeli in sorodniki žrtev v Sloveniji kaže na zaupanje, ki je že obstajalo med državama pred 50 leti.Vem, da bo to raslo še naprej. Kar se je zgodilo, je bilo tako žalostno, dobro pa je, da se je iz tega izcimilo tudi nekaj dobrega. Slišala sem, da se je med Britanci in Slovenci stkalo veliko prijateljskih vezi, slišali smo tudi o zdravstvenem sodelovanju, ki se je kot rezultat te tragedije porodilo med državama." je dejala britanska veleposlanica.
vanda.levstik@zurnal24.si
