Minister za delo Janez Cigler Kralj po okužbah v vipavskem domu za starejše in Domu na Krasu ugotavlja, da je zavodoma ob upoštevanju protokola uspelo zajeziti širjenje virusa. "Bistveno je, da se takoj ob pojavu okužbe v zavodu umakne prve pozitivne stanovalce v primerno nastanitev in sprejme vse ukrepe, da se virus ne širi," je poudaril.
V obeh zavodih so ravnali po protokolu, ki so ga oblikovali po izkušnji prvega vala okužb z novim koronavirusom, je na današnji novinarski konferenci izpostavil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cigler Kralj. Po njegovi oceni so s takojšnjim umikom okuženih stanovalcev uspeli učinkovito zajeziti širjenje virusa.
Pridobili čas, da so lahko vzpostavili rdečo cono
S tem so pridobili čas, da bodo v domu lahko vzpostavili rdečo cono za okužene stanovalce, ki bo ločena od ostalih. Polovica okuženih stanovalcev iz vipavskega doma je trenutno na ljubljanski infekcijski kliniki, polovica pa je nameščena v rdeči cona doma.
Opozoril je še, da v vseh domovih za starejše ni mogoče vzpostavit ustreznih con. Kot je v pogovoru za današnjo Mladino izpostavil minister za zdravje Tomaž Gantar, naj bi bila takih približno tretjina.
Za te po besedah Cigler Kralja iščejo druge rešitve, kako bi lahko ločili okužene oskrbovance. Med možnostmi, ki jih proučujejo, so začasne nastanitve v kontejnerjih, v nekaterih stavbah bodo mogoče tudi preproste predelave z montažnimi stenami. Med možnimi lokacijami, kamor bi premestili stanovalce, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, pa je tudi Dom sv. Agate v Lenartu.
Cigler Kralj se je ob tem zahvalil vsem zaposlenim v zavodih, ki so po besedah ministra zaslužni za to, da se stanovalci v domovih, kjer so potrdili okužbo, počutijo varno, so mirni in potrpežljivi ter da sodelujejo pri vseh ukrepih za zajezitev širjenja virusa.
31 milijonov za nove kadre
Spomnil je, da so poslanci v četrtek sprejeli četrti protikoronski paketi, ki socialnovarstvenim zavodom namenja 31 milijonov evrov za kadrovsko okrepitev. Kot so pojasnili na ministrstvu, je v pripravi akt o metodologiji za pripravo razdelitve sredstev in določitev kadra. Za pripravo akta imajo mesec časa od začetka veljavnosti zakona.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ob tem opozarjajo, da je delo v domovih za starejše odgovorno in zahtevno, zaradi pomanjkanja kadra pa so zaposleni marsikje preobremenjeni in izgoreli. "Ker domovi tudi pri osebnih dohodkih, ki so del sistema plač v javnem sektorju, nismo konkurenčni delovnim mestom v zasebnem sektorju, se delavci raje odločajo za zaposlitev v proizvodnji, trgovini in drugih panogah, čeprav imajo primerno izobrazbo in izkušnje za delo v domu," so zapisali. Menijo, da bi z boljšimi delovnimi razmerami in bolj stimulativnim plačilom lažje pritegnili nujno potrebne delavce.
O financiranju dodatnih kadrov je na današnji novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi s koronavirusom spregovorila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič. "Zelo pomembno pri tem je, da kadrovska okrepitev in izboljšanja standarda v domovih ne bo preložena na pleča oskrbovancev oz. za to ne bo potreben dvig cen oskrbnin," je poudarila.
Čakanje na delo in skrajšani delovni čas
Kadrovsko podporo četrti protikoronski zakon sicer predvideva tudi za Zavod RS za zaposlovanje, kjer so v času epidemije covida-19 zaposleni po besedah Ribičeve zavzeli pomembno vlogo kot glavni izvajalci interventnih ukrepov. Tudi v prihodnje bo zavod imel zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju odzivnega trga dela, je poudarila in dodala, da bosta prihodnji dve leti ključni za zagotovitev stabilnega gospodarstva in posledično za delovna mesta.
Predstavila je še druge ključne rešitve zakona, med drugim ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo in ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Da bi ohranili zaposlitve delavcev, so po besedah Ribičeve zagotovili podaljšanje povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja do konca septembra.
"Ta ukrep se je namreč izkazal za učinkovitega, kar nam potrjujejo tudi številke. Za 200.000 zaposlenih, to je četrtino vseh zaposlenih v Sloveniji, je Zavod RS za zaposlovanje do sedaj prejel 56.900 vlog s strani delodajalcev za čakanje na delo ali odsotnost zaradi višje sile," je povedala. Do 30. junija je zavod izplačal delodajalcem za čakanje na delo dobrih 160 milijonov evrov.
za začetno minimalno plačo ne bo novega kadra, sploh ne za tako zahtevno delo