“Vrata je zaloputnil in nekaj zamomljal. Takoj ko me je zagledal, je začel vpiti, češ, zakaj da še ne spim in da ni treba, da ga čakam. Bil je jezen, ker sem pač videla, da je domov spet prišel pijan. Že v naslednjem trenutku je padalo. Pred udarci sem si poskušala zaščititi glavo, po kateri je najraje tolkel, sledile so brce. Tisto noč sem sklenila, da je dovolj,” nam zaupa ena od mlajših žensk, ki so svoj mir začasno našle v materinskem domu.
Žrtve. V več kot polovici primerov so žrtve nasilja otroci, skoraj tretjina je žensk. Nasilje najpogosteje prijavijo žrtve same, ko zberejo pogum, sledijo vladne in nevladne organizacije, pa tudi sorodniki. “Nasilje se neredko razkrije ob obravnavi drugih postopkov, povezanih z žrtvijo ali nasilnežem,” pravi Aleš Lipuš.
Skrhani odnosi in alkohol
“Lani smo obravnavali kar 138 primerov družinskega nasilja, zoper 119 osumljencev podali ovadbe in izrekli 53 prepovedi približevanja. Med njimi tudi štirim ženskam,” pojasnjuje Aleš Lipuš, komandir Policijske postaje (PP) Velenje, in dodaja, da se med vzroki nasilja največkrat pojavlja alkohol, redkeje zasvojenost z drogami, vse pogosteje pa do nasilja privedejo socialne stiske in skrhani družinski odnosi. “Obravnavali smo tudi nekaj pretepov med šolarji, a te težave uspešno rešujemo v sodelovanju z ravnatelji šol,” pove Lipuš.
Med seboj se obveščajo
Mestna občina Velenje (MOV) je že od decembra 2008 vključena v projekt celovitega reševanja nasilnih dejanj, katerega nosilca sta podjetje Sirius.Si in društvo Beli obroč. “Raziskava, ki smo jo izvedli med Velenjčani, je pokazala, da je slaba polovica zaskrbljena zaradi povečevanja nasilja vseh vrst, tudi v službi in med starejšimi,” ugotavljajo na MOV. Da je družinskega in nasilja na splošno vse več, prav tako ugotavlja Zlatka Srdoč Majer, direktorica Centra za socialno delo Velenje. “Nas o sumljivih zaznavah takoj obvestijo šole ali zdravstveni dom, dobro pa sodelujemo tudi s policijo,” poudarja Srdoč Majerjeva.