Zadeva je res nekoliko nenavadna. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč določa, da se kot dohodek upoštevajo obdavčljivi dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Regres pa je bil že lani oproščen plačila prispevkov in tudi dohodnine.
Od regresa do višine povprečne plače se ne obračunavajo več prispevki in se ne všteva v davčno osnovo, kar pomeni, da se od njega ne plačuje dohodnina. Če je torej regres do te višine oproščen dohodnine, zakaj se šteje med dohodke, ki se upoštevajo pri izračunu otroškega dodatka in drugih pravic.
(1) V dohodek, ki se upošteva, se štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer:
1. obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine;
12. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
Morda ni obdavčen, je pa obdavčljiv
A na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam pojasnili, da je regres, tudi če ni obdavčen, še vedno obdavčljiv. Če namreč presega povprečno plačo, kar je okrog 1800 evrov, je namreč nad tem zneskom treba plačati prispevke in dohodnino. Dohodek je torej obdavčljiv, tudi če ni obdavčen.
Čeprav je najbrž 99 odstotkov vseh izplačanih regresov neobdavčenih, se kljub temu v celoti in ne le v znesku, ki bi presegal povprečno plačo, štejejo med prihodke, ki se upoštevajo pri izračunu otroškega dodatka in drugih pravic iz javnih sredstev.
"Na podlagi 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Nadalje109. člena ZDoh-2 določa, da se v letno davčno osnovo od regresa za letni dopust šteje vsota tega dohodka, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Navedeno pomeni, da je regres še vedno obdavčljiv dohodek (ki se sicer do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ne všteva v davčno osnovo), zato se upošteva kod dohodek na podlagi 12. člena ZUPJS," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Nikoli nisem razumela pojma in namena 'otroških dodatkov.' Torej tega, da država plačuje, da ima nekdo otroke.
Najneverjetneje!
Leta 2018 je bilo za nevladne organizacije skupno namenjena milijarda evrov, od česar je bilo kar 333 milijonov evrov iz javnega financiranja, za nacionalno televizijo pa je vsako leto namenjenih okoli 125 milijonov evrov, od tega ji slovenski davkoplačevalci neposredno… ...prikaži več iz svojih žepov namenjamo kar okoli 100 milijonov evrov. Sedaj pa je za levo opozicijo naenkrat problem, da bi med leti 2021 in 2026 za nujno modernizacijo slovenske vojske namenili 780 milijonov evrov, kar je okoli 130 milijonov