Slovenija tudi letos ostaja med evropskimi državami z najčistejšimi kopalnimi vodami. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) v letu 2025 ni bilo niti ene kopalne vode s slabo oceno kakovosti, vse uradno določene kopalne vode pa dosegajo vsaj dobro ali odlično kakovost.
Ob začetku poletne sezone pristojni opozarjajo, da se številni Slovenci ob vročih dneh osvežitve iščejo tudi na tako imenovanih "divjih kopališčih", kjer kakovost vode ni pod nadzorom. Prav zato svetujejo previdnost in kopanje predvsem na uradno določenih kopalnih območjih.
V Sloveniji je trenutno določenih 49 kopalnih voda – 21 na morju in 28 na celinskih vodah. Med njimi so reke Soča, Idrijca, Nadiža, Kolpa in Krka, pa tudi Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer.
Kopalne vode in vzorčna mesta so na - tudi s fotografijami - predstavljene v Karti kopalnih voda.
Na vseh teh območjih Arso redno spremlja kakovost vode. Medtem ko evropska pravila zahtevajo mesečne analize, v Sloveniji vzorčenje izvajajo na vsakih 14 dni, kar omogoča natančnejši nadzor.
Najboljšo kakovost še naprej beležijo morska kopališča, kjer so vse lokacije ocenjene kot odlične. Odlične rezultate imajo tudi Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer.
Reke bolj občutljive na onesnaženje
Drugače je pri rekah, kjer je kakovost vode precej bolj odvisna od vremena in morebitnega spiranja odpadnih voda po močnem deževju. Prav fekalno onesnaženje predstavlja največje tveganje za zdravje kopalcev, saj lahko povzroči prebavne težave in okužbe.
Arso spremlja predvsem prisotnost bakterij Escherichia coli in intestinalnih enterokokov, ki kažeta na fekalno onesnaženje vode.
Med rekami so odlične ocene dosegle nekatere lokacije na Kolpi, Krki in zgornjem toku Soče, medtem ko so določena območja na Nadiži, Idrijci in spodnjem toku Soče ocenjena kot dobra.
Opozorilo pred divjimi kopališči
Pristojni posebej opozarjajo na kopanje v gramoznicah, bajerjih in drugih neuradnih kopališčih, kjer monitoring kakovosti vode ne poteka. Tam se kopalci kopajo na lastno odgovornost, pogosto pa ni niti reševalcev niti ustrezno urejene infrastrukture.
Na uradnih naravnih kopališčih so območja označena, urejeni so dostopi v vodo, sanitarije, za varnost pa skrbijo tudi reševalci iz vode. Takšnih naravnih kopališč je v Sloveniji 17.
Po dežju raje počakajte
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da se ljudje izogibajo kopanju takoj po močnem deževju, saj lahko padavine povečajo mikrobiološko onesnaženost vode. Nevarnost predstavljajo tudi močnejši tokovi, motna voda in plavajoči predmeti.
Kopalcem priporočajo še uporabo zaščite pred soncem, spremljanje UV-indeksa in predvsem previdnost, saj lahko za svojo varnost največ storijo sami.
Kakšne so ocene?
Na Arsu še dodajajo, da so med najbolj kakovostnimi celinskimi kopalnimi vodami tradicionalno Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer, kjer voda že vrsto let dosega odlično oceno kakovosti.
V letu 2025 je bilo osem rečnih kopalnih voda ocenjenih kot odličnih. Med njimi izstopajo kopalna območja na Kolpi – Prelesje – Kot, Radenci, Damelj, Učakovci - Vinica in Pobrežje Fučkovci, pa tudi Žužemberk na Krki ter Čezsoča in Tolmin I na Soči.
Dobro kakovost je doseglo devet rečnih kopalnih voda. Sem sodijo območja Adlešiči, Dragoši – Griblje, Primostek in Podzemelj na spodnjem toku Kolpe, Idrijca v Bači pri Modreju, dve kopalni območji na Nadiži ter Tolmin II, Kanal in Solkan na spodnjem toku Soče. Merilno mesto Logje na Nadiži je bilo ocenjena kot zadostno.
Slabih kopalnih voda v Sloveniji tudi letos niso zaznali. Tri novo določene kopalne vode – Kolpa Dol, Križevska vas in Idrijska Bela Lajšt – za zdaj še nimajo končne ocene, saj so bile v monitoring vključene prvič.
dezurni@styria-media.si
