"Vedno več nas je, kar je in ni dobro," je o srečanju nedonošenčkov dejala Lilijana Kornhauser Cerar, pediatrinja in predsednica Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, v katerem že nekaj let zapored organizirajo dogodek v Mostecu.
Lilijana Kornhauser CerarSrečanja v Mostecu so z eno besedo energetsko zelo pozitivna; za starše, otroke in nas, ki smo prve mame in očetje teh otrok.
"Dobro zato, ker so to večinoma odraščajoči, zdravi otroci, ki jim je sodobna medicina ponudila zdravo življenje in odraščanje, slabo pa, ker še vedno ne znamo preprečiti prezgodnjega poroda in se bodo torej še naprej rojevali otroci, ki bodo potrebovali veliko več kot le mamo," je dejala.
Natančnih vzrokov ne poznamo
Statistika kaže, da se ne povečuje zgolj absolutno število nedonošenčkov, kar je lahko tudi posledica večjega števila porodov, temveč narašča tudi delež prezgodnjega poroda v splošni populaciji, kar pa stroka težko pojasni.
"Predvsem menimo, da je to posledica, ker rojevajo vedno starejše nosečnice in ker je dano zanositi tudi tistim, ki jim včasih ne bi uspelo. To so nosečnice s težkimi kroničnimi obolenji, katerim so včasih nosečnost odsvetovali, danes pa vemo, da jih visoka nosečnost lahko tako ogroža, da je potrebno nosečnost predčasno prekiniti," je razložila Kornhauser Cerarjeva.
Pojavnost prezgodnjih porodov pred 37. tedni nosečnosti se v Sloveniji giblje med petimi in sedmimi odstotki, od tega je ena tretjina porodov zelo prezgodnjih in ekstremno prezgodnjih (porod pred 32. oziroma pred 28. tednom nosečnosti). Zadnjih deset let se pri nas rodi dober odstotek otrok pred 32. tednom nosečnosti in 0,5 odstotka otrok pred 28. tednom nosečnosti. Kljub napredku v perinatologiji se številke ne spreminjajo.
Zasedenost na oddelku nadpovprečna
V ljubljanski porodnišnici se je letos rodilo že 2.675 otrok, kar je približno 40 več kot v enakem obdobju lani. Približno deset odstotkov otrok sprejmejo v enoto intenzivne terapije, praviloma so to nedonošenčki, rojeni pred 34. tednom nosečnosti.
V Porodnišnici Ljubljana je v enoti intenzivne nege in terapije nedonošenčkov (EINT) zasedenost nadpovprečna, je opozorila predsednica društva, kar od osebja terja veliko prilagajanja, iznajdljivosti in tudi premeščanja otrok v matične porodnišnice, je še poudarila.
Opremljenost oddelka z aparaturami pa je precej boljša kot pred leti – delno zaradi sredstev ministrstva za zdravje, predvsem pa zaradi donacij, "kar sicer ni pohvalno, a drugače ne gre", je dejala naša sogovornica. "Naprave imajo življenjsko dobo okoli deset let in nikoli ne bomo prišli na zeleno vejo; vedno bo nekaj starega in nekaj bo manjkalo."
"Po knjigi" je težko pomagati
V društvu za pomoč prezgodaj rojenim otrokom vsaj enkrat mesečno pripravijo predavanja za starše otrok nedonošenčkov. Zdravnik pediater, medicinska sestra, fizioterapevtka in psihologinja spregovorijo o najpogostejših težavah prezgodaj rojenih otrok in njihovih svojcev, možnostih ukrepanja ter načinih, s katerimi lahko starši pomagajo svojim novorojenčkom.
"Še vedno mislim, da je pomoči staršem premalo, saj nas je premalo za takšno delo, potrebovali bi še kakšno psihologinjo. Večino znanja in izkušenj sicer pridobimo ob delu, saj ni nekega usmerjenega izobraževanja. Vsak človek se na takšno stisko odzove drugače in 'po knjigi' bi bilo težko pomagati. Izpostavila bi predvsem medicinske sestre, ki s starši preživijo največ časa in morajo imeti včasih res veliko znanja in empatije, da lahko prepoznajo njihove stiske in jim lahko pomagajo, svetujejo in ponudijo tudi ramo, na kateri se mame včasih zjokajo," je za zurnal24.si še dejala Kornhauser Cerarjeva.
