Nevarna past na ledu, ki je lahko za drsalce usodna

Na ribniku Stražišče v bližini Kranja je prejšnji teden otrok padel v zamrznjeno jezero na delu, kjer je nekdo v led izžagal oziroma izsekal luknjo. V kombinaciji z nekaj sveže zapadlega snega se je prekrita tanka plast ledu spremenila v nevarno past. Mladega drsalca je iz ledene vode potegnil njegov oče, ki nam je zgroženo povedal: "Res ne vem, kaj bi se zgodilo, če ne bi bil tik ob njem." Ker je bil led na videz trden in dovolj debel, je bil Kranjčan nad vdorom ledu šokiran. Po tem ko je sina potegnil iz vode, je na ledu zaznal oster rob luknje, ki jo je nekdo vrezal vanj. Sklepa, da bi jo lahko izrezal ribič, ki si je zaželel ribolova pod ledom.

Nekaj dni po dogodku smo tudi mi na ribniku zaznali sveže vrezano luknjo. Otroci, ki so se ta čas na drsalkah podili po ledu, pa so nas opozorili, da jih je na ribniku še več.

Ribiška družina: Če so bili krivolovci, je to nezakonito!

"Mi ribiči zagotovo nismo delali nobenih lukenj na ledu. Ribolov pod ledom je prepovedan," je na naša vprašanja jasno odgovoril Jure Meden, predsednik ribiške družine Kranj, ki upravlja ribnik Stražišče. Zagotovil je, da za takšnim početjem zagotovo ne stoji njihova ribiška družina. "Možnosti [v omenjenem primeru, op. a.] je sicer več, lahko da je že pred tem, kdo padel, ljudje delajo luknje tudi iz objestnosti, lahko pa tudi, da je kdo prišel krast ribe. Ne morem reči, da ni mogel," je pojasnil Meden, ki je ob tem opozoril, da, če je kdo lovil pod ledom, gre za kršitev ribiške zakonodaje, konkretno 25. člena zakona o sladkovodnem ribištvu, ki je krovni zakon ribičev. Čuvajska služba bi zoper krivolovce, ki bi lovili pod ledom, tudi ukrepala.

A ob tem predsednik kranjske ribiške družine predstavlja tudi drugo stran. Nekateri obiskovalci ribnika za sabo pustijo smeti, ki jih nato počistijo ribiči. Drsalci so pogosto "preveč pogumni" in drsajo tudi na nevarnih delih ali slabo zamrznjenih delih ribnika. 

Lokalne skupnosti bi lahko, a ...

Varnost na ledu je vedno znova vprašljiva. V skladu z obstoječo zakonodajo bi del obveščanja lahko sicer prevzele občine oziroma druge lokalne skupnosti. V študiji o izdelavi meril za zagotavljanje varnega gibanja po zaledenelih vodnih površinah, ki jo je naročila uprava za zaščito in reševanje, avtor Martin Budna navaja, da pravzaprav ni posebnih razlogov, da občine preko pooblaščenih subjektov ne bi mogle že danes zagotoviti informiranja občanov o stanju na zaledenelih površinah. Manjkajo jim zgolj strokovne podlage za oceno varnosti uporabe zaledenelih površin in določitev nosilca teh meritev, če že ne kar upravljavca. V okviru tega sistema so predvidene opozorilne table in tudi podobni sistemi obveščanja.

"Potreben je torej le majhen korak, z njim lahko dosežemo velik premik," je zapisal avtor študije že leta 2007. A tega korake občine doslej v veliki večini niso bile pripravljene sprejeti.

"Zavedati pa se je potrebno, da je težko zagotavljati stoodstotno varnost na ledu in so verjetno zato s tem skladne tudi odločitve lokalnih skupnosti," je njihovo odločitev komentiral Marko Lovše z Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je nadaljeval, da v vsakem primeru velja, da smo za svojo varnost odgovorni predvsem sami.

Tako tudi kranjska občina vprašanje varnosti prepušča obiskovalcem samim. "Mestna občina Kranj posebnega občinskega predpisa glede drsanja oziroma gibanja na zaledenelih površinah naravnih voda nima," je pojasnila predstavnica občine  Mendi Kokot, ki opozarja, da je nasprotno od urejenih drsališč, drsanje na divjih drsališčih nekoliko bolj tvegano, saj se na led vsak poda na lastno odgovornost. Še zlasti pa morajo starši skrbeti za otroke.

Odvečne pozornosti torej ni, saj varnost na ledu ni odvisna le od naravnih razmer, ampak kot dokazuje kranjski primer, tudi od človeških objestnih dejanj.

barbara.erzen@zurnal24.si