Srečanje. “Z gospodom Zakrajškom sva se že sestala; danes zaradi natrpanih urnikov sicer ne, ni pa prišel k meni na razgovor za službo.” Tako je finančni minister Janez Šušteršič odgovoril na vprašanje, ali bi bil vesel, če bi Egon Zakrajšek, visoki funkcionar Ameriške centralne banke (Fed), ki se je mudil v Sloveniji in bil medijsko zelo oblegan, prevzel NLB ali okrepil ekipo, ki bi v Sloveniji sanirala finančni sektor.
“Vse pod eno kapo”
Je pa minister Šušteršič direktorjem, ki so se udeležili skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), zagotovil, da so zdaj, po sprejetju rebalansa proračuna, njegova prioriteta spremembe na področju finančnega sistema. Poleg dokapitalizacije NLB pripravlja novo ureditev upravljanja državnih podjetij. “Imamo pet ali šest različnih institucij, ki imajo deleže v istih podjetjih. Ideja je, da se vse združi pod eno kapo,” je ponovil. Nastal naj bi slovenski premoženjski fond oziroma holding. V njem bodo tri kategorije naložb: državna srebrnina, podjetja, v katerih bo država ohranila 25-odstotni delež plus eno delnico, ter podjetja, ki bodo v portfelju izključno, dokler bodo prinašala visoke donose. “Ko se bo ta nova upravljalska struktura stabilizirala, bo mogoče v tak državni holding pripeljati tudi tuje vlagatelje, možno tudi prek borze,” je razmišljal minister.
Hribar Milič za razlastitve
Samo Hribar Milič, prvi mož GZS, pa je ministra spomnil na slabo pobiranje davkov, sivo ekonomijo in nujnost uvedbe socialne kapice za prispevke, kar bi bil signal vlagateljem, “da se v Sloveniji izplača imeti tudi delovna mesta z visoko izobraženo delovno silo”. Predlagal je tudi, da bi država oblikovala posebne mehanizme in v primerih, kakršen je bil Radeče papir, podjetje rešila pred propadom in ohranila delovna mesta, in sicer tako da bi “lastnike razlastila in tam postavila novo upravo”. Iztok Bizjak, direktor podjetja Gonzaga, pa je ministra pozval, naj ustavi kanibalizem na področju javnih naročil, kjer je edino merilo najnižja cena. Predlagal je, naj vlada ustanovi forum podjetnikov, ki bi ob spreminjanju zakonodaje opozarjali na nepotrebne in drage birokratske ovire.
