V nadaljevanju preberite:
- Obdavčitev lastnikov hišnih živali
- Sredstva bi šla za dežuranje veterinarjev zasebnikov
- Poslanko Kokot prijavili KPK
Višino prispevka, ki bi ga plačevali lastniki psov, bi določil minister, pristojen za veterinarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, najpozneje do 1. februarja tekočega leta, in sicer glede na ocenjene stroške organizacije regionalnega sistema nujne veterinarske pomoči za hišne živali v posameznem koledarskem letu. Prispevek ne bi smel znašati več kot 20 evrov.
Amandma: Za financiranje organizacije regionalnega sistema nujne veterinarske pomoči za hišne živali se lahko uvede letni namenski prispevek za pse in mačke, ki so Centralnem registru hišnih živali evidentirani z aktivnim statusom. Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka je imetnik psa ali mačke, ki je na dan odmere v Centralnem registru hišnih živali vpisan kot imetnik živali z aktivnim statusom. Sredstva, zbrana iz prispevka iz tega člena, se lahko uporabijo izključno za organizacijo in financiranje regionalnega sistema nujne veterinarske pomoči za hišne živali, zlasti za financiranje stalne pripravljenosti, dežurstva, obveščanja imetnikov živali, koordinacije izvajalcev in vzpostavitev enotne informacije o dostopnosti nujne veterinarske pomoči.
Prispevek za kritje dela zasebnikov v javni službi
Prispevek bi bil namenjen financiranju organizacije nujne veterinarske pomoči za hišne živali, zlasti pa financiranju stalne pripravljenosti. Amandma, ki predvideva možnost uvajanja prispevka, je odgovor na pripombo zakonodajnopravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da v predlogu novele ni jasno določeno, na kak način bi se financirala neprekinjena veterinarska pomoč. Po novi ureditvi bi bile zasebne veterinarske ambulante dolžne zagotavljati dežurstva le v primeru, da bi jih financirala država. To pomeni, da bi se stroški stalne pripravljenosti krili iz državnega proračuna, sicer pa bi nujne primere obravnavale zgolj v okviru svojega rednega delovnega časa. "Namen prispevka je zagotoviti namenski vir za organizacijo regionalnega sistema nujne veterinarske pomoči za hišne živali, zlasti za dežurstva, stalno pripravljenost, koordinacijo izvajalcev in obveščanje imetnikov živali," razlagajo pri Resnici.
Kokot: "Veterinarji ne zmorejo več!"
Resnica s prvopodpisano Katjo Kokot je novelo zakona o veterini vložila v začetku junija. Z njim naj bi razmejiti tržno veterinarsko dejavnost od javne. Predlog zakona je med stroko, ki pri nastajanju zakona ni sodelovala, sprožil val kritik. Prvopodpisana pod zakon, Katja Kokot, po poklicu veterinarka, pravi, da je predlog novele vložen v imenu skupine veterinarjev, "ki ne zmorejo več delovati v obstoječem sistemu prisilnega javno-zasebnega partnerstva". "Država jim namreč nalaga obveznosti, stalno pripravljenost in dežurstva, ne da bi jim za to zagotovila ustrezno finančno kritje. Veterinarji opozarjajo, da so zlasti dežurstva in delo v posebnih pogojih pogosto neustrezno ovrednoteni, pri čemer se odgovornost za izvajanje teh nalog prelaga na veterinarske organizacije in njihove zaposlene," je zapisala Kokot.
Ideja o uvedbi prispevka za lastnike psov, ki bi ga občine zaračunavala za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali, predvsem psov, je bila aktualna tudi v času Golobove vlade.
Kolegij Stevanovića: Zakon je treba obravnavati po hitrem postopku
Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je odločil, da gre za tematiko, glede katere je potrebna obravnava po skrajšanem postopku. V začetku tega tedna naj bi novelo zakona obravnavali na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, vendar je bila seja po tem, ko je več kot petina članov podala pisno nasprotovanje odločitvi kolegija, da se predlog novele zakona o veterinarstvu obravnavana po skrajšanem postopku, prekinjena.
Nad Kokot še protikorupcijska komisija
Medtem je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) prejela prijavo v povezavi z vložitvijo novele zakona o veterinarstvu. Prijavo obravnavajo v predhodnem preizkusu. Tveganja, ki izhajajo tako iz primera novele zakona o veterinarstvu kot iz nekaterih preteklih primerov priprave, predlaganja in obravnave zakonodajnih predlogov, bo KPK naslovil v sistemskih priporočilih o celotnem sprejemanju zakonodaje, ki jih pripravlja, so sporočili.
Kot so za TV Slovenija pojasnili na komisiji, imajo poslanci po ustavi pravico do predlaganja zakonov in glasovanja o njih. Tako komisija ne more govoriti o nasprotju interesov, ko gre za sprejemanje splošnih aktov, ki se nanašajo na vse istovrstne subjekte, ne zgolj na konkreten posamezen subjekt. Od poslancev tudi ne more pričakovati oziroma zahtevati izločitve iz odločanja o predlogu zakona. To posebej velja v primerih neposrednih povezav med preteklim delovanjem funkcionarjev in vsebino zakonov.
Je pa zato toliko pomembneje, da pri predlaganju in odločanju o zakonih, pri katerih obstaja izrazit zasebni interes predlagatelja poslanca, ta jasno razkrije okoliščine, ki utegnejo vplivati ali ustvariti videz, da vplivajo na konkretno vsebino zakona. Prav tako se od uradnih oseb, še posebej poslancev kot najvišjih funkcionarjev, pričakuje, da strogo in dosledno ločujejo javno in zasebno, so poudarili pri KPK-ju.
To gospo je treba disciplinirat.
"Ne zmorejo več" --- Kot da ne bi ravno na račun hišnih ljubljenčkov dobro živeli in še bolje zaračunavali??? Itak jih imajo mnogo rajši kot tiste na farmah.
Kaj pa za hrčke, gekone in kače???