Z novim zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici se širi osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje. "S tem bomo slovenskim bankam omogočili, da zavarujejo svoje plasmaje na medbančnem trgu s kakovostnimi papirji," je napovedal minister za finance Franc Križanič. Področje izdajanja hipotekarne in komunalne obveznice ureja že zakon izpred šestih let, a v praksi ni zaživelo, kar naj bi zdaj po Križaničevih besedah popravili. Ta instrument jim bo olajšal dostop do dolgoročnejše likvidnosti zlasti v letu 2012, ko se bodo banke še vedno soočale z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih, je dejal.
Novela zakona o prevzemih
Z novelo zakona o prevzemih se rahlja dosedanjo ureditev, ki je onemogočala normalno prestrukturiranje podjetij v primerih, ko so upniki s konverzijo terjatev ali banke z zasegom zastavljenih delnic zašli čez prevzemni prag. Po novem se jim bo kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočilo, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe.
Prevzemne ponudbe tako ne bo treba objaviti upnikom, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Banke pa bodo morale objaviti prevzemno ponudbo v roku dveh let po pridobitvi vrednostnih papirjev.
Novela zakona o energetiki
Z novelo zakona o energetiki se v slovenski pravni red predvsem prenaša določbe več evropskih direktiv, s katerimi po Burgerjevih besedah zamujamo v tolikšni meri, da nam grozi izrek denarnih kazni. Med drugim se posega v organizacijo energetike, s tem ko se predvideva ločitev distribucije od tržnega dela. Predvidena je tudi možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin energetskih družb z namenom pridobitve finančnih sredstev na zasebnem finančnem trgu.
Možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin bo tako veljala le za tiste energetske družbe, ki imajo zasebne lastnike. "Konec koncev gre za objekte v vrednosti nekaj 100 milijonov evrov," se je z ohranitvijo te zahteve za tiste proizvodne objekte, ki so v državni lasti, strinjal Ivan Simčič (DeSUS).
