Obsojeni notar Jože Sikošek še ni razrešen

"V tej fazi lahko povemo samo, da v postopku razrešitve notarja odločitev ministra še ni bila sprejeta," so nam na vprašanje, ali so Jožetu Sikošku že prepovedali opravljati notarsko službo, odgovorili na ministrstvu za pravosodje. Postopek bo zaključen "v najkrajšem možnem času".

A kot kaže, to še ne bo prav kmalu, saj svojega dela ni zaključila niti še prvostopenjska komisija na notarski zbornici. "Oba disciplinska postopka zoper notarja Jožeta Sikoška sta prekinjena do odločitve Ustavnega sodišča o zatrjevani neustavnosti nekaterih določb zakona o notariatu, ki se nanašajo na disciplinski postopek," je pojasnil predsednik prvostopenjske disciplinske komisije Jože Rožman.  "Nadaljevanja in zaključka disciplinskih postopkov zato časovno ni mogoče opredeliti," je še dodal. 

Ob tem velja omeniti, da je bil Sikošek za hujše disciplinske kršitve že dvakrat oglobljen, a ga takrat domnevna neustavnost zakona, na podlagi katerega plačal skupaj 20 tisoč evrov glob, očitno ni zmotila. Da je prejelo pobudo za presojo ustavnosti zakona o notariatu, je ustavno sodišče objavilo pred dobrima dvema tednoma. 

Ko in če bo ustavno sodišče odločilo, da zakon ni neustaven, odločitvi prvostopenjske komisije sledi najverjetnejša pritožba in obravnava na komisiji druge stopnje, nato pa zelo verjetno še pritožba na Vrhovno sodišče. Rok za pritožbo na prvostopenjsko odločbo je 15 dni, komisija druge stopnje pa ima nato 60 dni, da odloči o pritožbi, nato pa lahko v 30 dneh sledi pritožba na Vrhovno sodišče. 

Dolgo preden je overil pogodbo o posojilu SDS ... 

Ministrstvo za pravosodje je že ob pregledu kazenskih evidenc v letu 2017 ugotovilo, da je bil notar Jože Sikošek s pravnomočno sodbo obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, zato so notarski zbornici poslali predlog za uvedbo disciplinskega postopka, notarju pa obvestilo, da so uvedli postopek o razrešitvi.

Predlog za uvedbo disciplinskega postopka so na notarski zbornici prejeli 19. januarja letos, predsednica Sonja Kralj pa je sklep o uvedbi postopka sprejela 7. februarja. V slabih štirih mesecih disciplinska komisija 1. stopnje še ni uspela zaključiti svojega dela.

Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo domžalski notar Jože Rožman, mariborska notarka Ines Bukovič in ljubljanski notar Uroš Kos.

Zakon o notariatu sicer pravi, da je za dve kršitvi potrebno izreči ukrep trajnega odvzema notariata, ena je pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora.

Pogojni zapor ni kazen, je pa to prepoved vožnje motornega vozila

Čeprav je bil notar obsojen na osem mesecev zapora, ga na podlagi prve točke ni mogoče razrešiti, saj je bila izrečena kazen pogojna. "V skladu z določbami Kazenskega zakonika pogojna obsodba ni kazen (med te sicer sodijo zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države – 43. člen KZ-1), temveč opozorilna sankcija," so nam pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Druga kršitev, zaradi katere notar mora trajno ostati brez licence, pa je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata ali prakse, vendar le, če je bila kršitev naklepna. To je najbrž ključno vprašanje, ki ga bo morala razrešiti disciplinska komisija.

In hkrati ne edino. Notar Sikošek je namreč overil nezakonito posojilno pogodbo, s katero je SDS najela posojilo od bosanske državljanke Dijane Đuđić. Zaradi te zadeve je predsednica notarske zbornice disciplinski postopek uvedla že 29. januarja, torej še prej kot v primeru pravnomočne obsodbe, o kateri jo je že pred tem obvestilo ministrstvo za pravosodje. Tudi v tem primeru disciplinska komisija dela še ni končala.

"Ker delo disciplinske komisije poteka neodvisno od organov Notarske zbornice Slovenije, vam v tej fazi postopka ne moremo odgovoriti na vprašanje, v kateri fazi je postopek in kdaj bo sprejeta dokončna odločitev disciplinske komisije prve stopnje," so pojasnili na zbornici.

Zaradi štirih hujših kršitev še peta?

Sikošek je bil v disciplinskem postopku že dvakrat kaznovan, enkrat s 15 tisoč evri in enkrat s pet tisoč evri kazni, zdaj pa proti njemu tečeta še dva disciplinska postopka.

Tudi "ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica," je po zakonu hujša disciplinska kršitev.

Da je prejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona o notariatu je ustavno sodišče objavilo 14. maja, zadeva ima oznako U-I-367/18. Predlagatelj (zelo verjetno notar Sikošek) si želi presojo ustavnosti druge in tretje alineje 2. točke prvega odstavka 113. člena, petnajste alineje 2. točke prvega odstavka 113.a člena, prvega odstavka 113.b člena, 113.c člena, drugega odstavka 113.č člena, 113.d., 114., 115. člena in prvega in drugega odstavka 119. člena Zakona o notariatu. 

Kazni za hujšo disciplinsko kršitev so globa od pet do 15 tisoč evrov, prepoved opravljanja notarskega dela do pet let in trajen odvzem notarske službe.

Upoštevajo se tudi prek izrečeni ukrepi

"Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep," določa zakon o notariatu.

V nadaljevanju objavljamo relevantne člene zakona o notariatu, poudarjene so določbe, katerih presojo ustavnosti zahteva Sikošek. 

Zakon o notariatu

113. člen

V disciplinskem postopku proti notarju, notarskemu pomočniku ali notarskemu pripravniku se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi: 
1. disciplinski ukrepi za lažje kršitve opravljanja notariata ali prakse: 
– pisni opomin; 
– denarna kazen, ki ni manjša od 1.700 eurov in ne večja od 5.000 eurov; 
2. disciplinski ukrepi za hujše kršitve opravljanja notariata ali prakse: 
– denarna kazen, ki ni manjša od 5.000 eurov in ne večja od 15.000 eurov; 
– odvzem pravice opravljati notariat za dobo do pet let oziroma odvzem pravice opravljati prakso za dobo do treh let; 
– trajen odvzem pravice opravljati notariat.

113.a člen

Vrste disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata ali prakse so: 
1. Lažje disciplinske kršitve: 
– neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja; 
– neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju notarskega poklica ali prakse; 
– opustitev vodenja poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja; 
– odmera pristojbine za notarsko storitev v nasprotju z veljavno notarsko tarifo; 
– nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali notarskega namestnika ali notarskega pomočnika; 
– neplačevanje redne članarine in drugih prispevkov Notarski zbornici Slovenije brez opravičenih razlogov; 
– kršitve zakona o notariatu, ki nimajo škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence pravnega posla; 
– neupravičena odklonitev notarske storitve; šteje se, da je odklonitev neupravičena, če notar storitve ne opravi kljub dokončni odločbi iz 24. člena tega zakona, s katero je odločeno, da odklonitev poslovanja ni utemeljena. 
2. Hujše disciplinske kršitve: 
– pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata ali prakse; 
– pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora; 
– poslovanje v nasprotju z zakonom o notariatu, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla; 
– poslovanje v zadevah v katerih nima zakonskih pooblastil; 
– opustitev dolžnosti, določene v 42. členu tega zakona, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; 
– prekršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti; 
– opravljanje druge plačane službe ali funkcije poleg notarskega poklica ali opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata; 
– sestava nične listine; 
– zastopanje stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu notar ne sme prevzeti zastopanja; 
– sestavljanje notarskih listin v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na območju, kjer ima notar sedež, če nima statusa sodnega tolmača; 
– overitev prevoda listine brez statusa sodnega tolmača, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla; 
– poslovanje v nasprotju z določbami pravilnika, ki ureja poslovanje notarja, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; 
– neizvršitev odredb sodišča po 12. členu tega zakona, če nastanejo zaradi tega škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; 
– neupravičeno zadrževanje denarja in vrednostnih papirjev, ki so bili notarju predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu; 
– ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica ali prakse pri notarju; 
– opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti o vsakem primeru nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom tega zakona; 
– nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje.

113.b člen

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje osebe, zoper katero je uveden disciplinski postopek, ter morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep. 
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni in določitvi roka za plačilo, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od šest mesecev, se upošteva tudi premoženjsko stanje osebe, kateri je bil izrečen disciplinski ukrep.

113.c člen

Za hujšo disciplinsko kršitev iz prve alinee 2. točke 113.a člena tega zakona, ki je storjena naklepno, in za hujšo disciplinsko kršitev iz druge alinee 2. točke 113.a člena tega zakona se mora izreči disciplinski ukrep trajnega odvzema pravice opravljati notariat.

113.č člen

Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da oseba, kateri je bil izrečen disciplinski ukrep, v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica. 
Če je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat, se za hujše disciplinske kršitve iz prve in druge alinee 2. točke 113.a člena tega zakona izvršitev disciplinskega ukrepa ne more odložiti.

113.d člen

Pravnomočna odločba disciplinske komisije ali Vrhovnega sodišča se pošlje izvršnemu odboru zbornice zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje. 
Odločbe disciplinskih organov so izvršljive. 
Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice. 
Za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po tem zakonu zbornica vodi disciplinsko evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih: 
– ime in priimek notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika, 
– naslov sedeža notarske pisarne, 
– številka in datum odločbe, 
– izrečen disciplinski ukrep. 
Disciplinska evidenca se hrani trajno. 
Organi zbornice in ministrstvo imajo za potrebe izvrševanja nadzornih pristojnosti po tem zakonu pravico pridobiti podatke iz disciplinske evidence.

113.e člen

V disciplinskih zadevah zoper notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika odločata disciplinska komisija I. stopnje in disciplinska komisija II. stopnje.

114. člen

Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti notarja, notarskega pomočnika ali notarskega pripravnika. 
Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. 
Predsednika in člana disciplinske komisije I. stopnje izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za dobo dveh let.

115. člen

Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje. 
Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. 
Predsednika in enega člana imenuje minister, pristojen za pravosodje, izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, enega člana pa izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za dobo dveh let.

116. člen

Člani disciplinskih komisij imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani disciplinskih komisij. 
Člani disciplinskih komisij in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.

117. člen

O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije. 
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik Vrhovnega sodišča.

118. člen

Če je predsednik ali član disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.

119. člen

Vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov pisarne ali po elektronski pošti. 
V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ta zakon ne določa drugače. 
Določbe tega zakona o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih pomočnikov se smiselno uporabljajo tudi za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo pri notarju.

janez.zalaznik@zurnal24.si