Slovenija se je v raziskavi ICILS, ki raziskuje računalniško in informacijsko pismenost med osnovnošolci, uvrstila v drugo zahtevnostno raven. Učenci, ki so dosegli drugo zahtevnostno raven so uspešno usvojili temeljne veščine zbiranja in urejanja eksplicitnih informacij.
Informacijsko pismenost so postavili v štiri zahtevnostne ravni. Raziskava je pokazala, da se, razen rezultatov dveh izobraževalnih sistemov (Turčija, Tajska), v povprečju večina dosežkov učencev držav uvršča v drugo zahtevnostno raven. "Ne glede na to, da govorimo o generaciji, ki ji govorimo digitalni nativci, je v vseh državah kar lepo število otrok, ki z računalniki znajo delati le osnovne stvari," ugotavlja upravljavec podatkovnih baz ICILS Mitja Čepič Vogrinčič. Dekleta so se v vseh sistemih odrezala bolje kot fantje.
Najslabši rezultati migrantskih otrok
Prve ravni, torej sposobnosti najosnovnejše programske rabe, v Sloveniji ni doseglo osem odstotkov učencev. "Gre za zaskrbljujoč podatek, tolaži me, da gre, v primerjavi z drugimi državami, za zelo majhno število učencev," pravi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Andreja Barle Lakota, ki dodaja, da se tudi v tem primeru ponavljajo vzorci iz drugih, podobnih raziskav, ko najslabše rezultate dosegajo migrantski otroci.
Najzahtevnejšo četrto raven, na kateri učenci znajo izbrati vir informacije in ga ovrednotiti in svoj produkt dobro predstaviti naslovitelju, dosega le 0,4 odstotka osmošolcev v Sloveniji.
V vseh državah se je pokazala zelo pomembna korelacija med tem, koliko računalnikov imajo osnovnošolci na razpolago. V Sloveniji en računalnik uporabja 15 učencev (v Tučiji en računalnik uporablja 80 učencev). "Računalniško smo solidno opremljeni, vendar računalniška oprema ni razkošna," pravi Čepič Vogrinčič.
Rezultate bodo temeljito pregledali in s pomočjo evropskih sredstev zasnovali ukrepe, kako računalniško in informacijsko pismenost otrok izboljšati, napovedujejo na ministrstvu. "Samo z opremljanjem šol z IKT tehnologijo izboljšanja ne bo mogoče doseči. Več bo potrebno storiti na razvoju pedagogik in didaktik, s katerimi bodo učitelji bolje opremljeni za učinkovito rabo IKT tehnologij za doseganje znanj na določenih področjih," ugotavljajo.
