"Imava enak delež zaposlitve in enako plačilo, kot če bi opravljali delo samo za osnovno šolo s 14 oddelki," sta za Žurnal24 povedali računovodkinja in tajnica osnovne šole, pod katero deluje tudi vrtec s šestimi oddelki. Za delo, ki ga opravljata tudi za vrtec, ne prejmeta dodatnega plačila. Sogovornici sta se obrnili tudi na sindikat, ki je prepoznal, da gre za sistemsko napako.
Pravila pred spremembo
Drugi odstavek 15. člena vrtčevskega pravilnika je pred novelo iz maja 2025 posebej urejal dodatne zaposlitve za vrtec pri šoli. Če je šola po šolskih normativih že imela polni delovni mesti računovodje in poslovnega sekretarja, je bilo za prvih 15 vrtčevskih oddelkov predvideno po eno dodatno delovno mesto knjigovodje in administratorja. Pri manjšem številu oddelkov sta bila deleža sorazmerna, vendar je vsak znašal najmanj četrtino zaposlitve.
Za vrtec s šestimi oddelki bi takšen izračun ob izpolnjenih pogojih pomenil 0,40 delovnega mesta knjigovodje in 0,40 administratorja. Z novelo iz maja 2025 pa je bila ta posebna določba črtana.
Pravila po spremembi
Vrtčevski pravilnik od 31. maja 2025 naprej v 14.b členu določa, da se v šoli z vrtcem pri sistemizaciji računovodskih in administrativnih delovnih mest upoštevajo oddelki obeh dejavnosti. To pomeni, da morajo zaposleni, ki v šoli opravljajo računovodska in administrativna dela (računovodje in tajniki), ta dela po novem opravljati tudi za vrtec. Dodatno delo za vrtec morajo opraviti v rednem delovnem času. Če ima šola 14 in več oddelkov, plačo delavk v celoti financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM).
Pravilnik za šole, ki so vključene v prenovljeni razširjeni program, predvideva polno računovodsko in administrativno delovno mesto pri najmanj 14 oddelkih. Pri 18 oddelkih se doda četrtina delovnega mesta knjigovodje, možnost dodatne četrtine delovnega mesta administratorja pa se začne pri 23 oddelkih. Četrtina zaposlitve pomeni deset ur tedensko oziroma v povprečju dve uri na delovni dan. Takšna pomoč po oceni sogovornic ne zadošča. Dodatnega administratorja ni.
Šolski pravilnik sicer pri manj kot 14 oddelkih predvideva sorazmerna deleža zaposlitve, pri čemer vsak znaša najmanj polovico polnega delovnega časa. Kako se pri tem upoštevajo še vrtčevski oddelki, nam ministrstvo ni ponazorilo niti na primeru, za katerega smo prosili, to je na primeru osmih šolskih in štirih vrtčevskih oddelkov.
Po navedbah sogovornic v njunem zavodu upoštevajo skupaj 20 oddelkov: 14 šolskih in šest vrtčevskih. Na tej podlagi imajo priznano četrtino delovnega mesta knjigovodje, ki ga financira občina, dodatnega administratorja pa ne.
Bralki poudarjata, da delo za vrtec zahteva poznavanje drugih predpisov, pripravo izračunov ekonomske cene, obračune za starše in občine ter dodatne kadrovske in računovodske postopke, zato se jima ne zdi pošteno, da morata tudi to delo opravljati v istem delovnem času in za enako plačilo.
Bralki skrbi, da bi ob zmanjšanju števila oddelkov lahko izgubili dodatno pomoč, pri še manjšem številu oddelkov pa se lahko zmanjša tudi normativni delež osnovnih delovnih mest, čeprav je še vedno treba opravljati naloge za obe dejavnosti.
Velike razlike v praksi občin
Preverili smo in pridobili dokumentacijo, iz katere je razvidno, da v nekaterih drugih šolah z vrtci deleže zaposlitve za vrtec še vedno izračunavajo posebej, na podlagi normativa za 15 oddelkov, ki po novem pravilniku predšolske vzgoje velja le za samostojne vrtce, zaposlenim pa zagotavljajo dodatna izplačila. Nekatere občine so torej računovodjem in tajnikom v šolah z vrtci zagotovile višje plačilo, kot ga prejemata naši sogovornici.
Na ministrstvu pravijo, da s tem ni nič narobe. Pojasnjujejo, da se lahko občina sama odloči, kako bo financirala kader, in da lahko po 38. členu vrtčevskega pravilnika odobri ugodnejše normative.
Sistemizacijo vrtca določi ravnatelj v soglasju z občino, potrdi pa jo njen pristojni organ. Za ugodnejše normative mora sicer občina po pojasnilu ministrstva zagotoviti druge vire, kar pomeni, da se ne smejo financirati iz veljavne cene programa.
"Če velja pravilnik, naj velja za vse," poudarjata sogovornici. Zavzemata se za posebno, jasno določeno ureditev skupnih računovodskih in administrativnih služb v šolah z vrtcem, ki bi upoštevala opravljanje dveh dejavnosti in dejanski obseg dela. Želita jasna navodila, po katerih bi zavodi in občine izračunavali kader in določali financiranje.
Ali so ekonomske cene vrtcev sploh primerljive?
Razlike v financiranju pa odpirajo vprašanje primerljivosti ekonomskih cen vrtcev. Gre za cene programov, ki so podlaga za izračun plačila staršev in javnega financiranja.
Po informacijah, ki smo jih pridobili, nižja ekonomska cena vrtca sama po sebi ne dokazuje, da njegovo delovanje dejansko stane manj. Primerjava zgolj končnih zneskov namreč ne pokaže, ali so pri enem vrtcu stroški računovodskih in administrativnih služb vključeni v ceno, pri drugem pa je del teh stroškov krit iz drugih virov. Občina lahko posebej financira tudi dodatni kader po ugodnejših normativih, česar objavljena cena programa ne pokaže. Nižja cena zato sama po sebi ni dokaz učinkovitejšega poslovanja.
Ministrstvo se zaveda težave in napoveduje spremembe
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so za naš portal potrdili, da pripravljajo spremembo pravilnika o normativih za predšolsko vzgojo, ker so ugotovili, da se je položaj v posameznih zavodih poslabšal.
"Ker se je v praksi pokazalo, da se je v posameznih primerih delež delovnega mesta administrativno-računovodskih delavcev v vrtcu pri šoli v primerjavi z ureditvijo, ki je veljala do 31. 8. 2025 zmanjšal oziroma je postal manj ugoden, ministrstvo že pripravlja spremembo pravilnika o normativih, ki bo v tem delu ureditev korigiralo," so nam odgovorili na naša opozorila.
Kaj bodo spremenili in kdaj bo nova ureditev začela veljati, pa nam niso pojasnili. Pojasnili so le, da bodo predlog predstavili predstavnikom vrtcev, ravnateljev in občin ter ga objavili na E-demokraciji, kjer bo lahko zainteresirana javnost podala pripombe.
