Po objavi članka, v katerem smo razkrili velike razlike v plačah sodelavcev za sodne zadeve V na okrožnih sodiščih, so se nam oglasili še računovodkinje in računovodje v vzgoji in izobraževanju. "Imam 30 let izkušenj in ustrezno izobrazbo, pa ima kolegica brez izobrazbe višjo plačo kot jaz," nas je opozorila računovodkinja v osnovni šoli. Poleg tega nas je opozorila, da učiteljem država spregleda, da nimajo visokošolske izobrazbe, računovodjem pa ne.
Opozarja tudi na velike razlike v plačah za povsem primerljivo delo. Razlike segajo tudi do sedmih plačnih razredov oziroma okoli 660 evrov bruto.
Gre za delovna mesta računovodja VII/1 in računovodja VII/2. "Med nami so ogromne razlike, čeprav opravljamo enako delo in imamo pridobljeno (ne podarjeno) izobrazbo," opozarja naša bralka, računovodkinja na osnovni šoli.
Učitelji so za enako delo enako plačani, računovodje pa ne
Računovodje VII/1, ki imajo višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko strokovno, visokošolsko univerzitetno (po starem ali novem sistemu), imajo na voljo le eno stopnjevalno mesto – glavnega računovodjo VII/1. Pod pogoji iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (KPVIZ) se delavec lahko premesti na delovno mesto glavni računovodja VII/1, ki je uvrščeno v 19. plačni razred. Delavec lahko na tem delovnem mestu napreduje največ do 29. plačnega razreda. Plača v 29. plačnem razredu znaša 2868,80 evra bruto.
Na drugi strani pa računovodje VII/2, ki imajo visokošolsko univerzitetno (prejšnja), specializacijo po visokošolski izobrazbi ali magistrsko izobrazbo, imajo tri stopnjevalna delovna mesta – od najnižjega (III) do najvišjega (I). To pomeni, da lahko računovodja VII/2 napreduje bistveno višje kot računovodja VII/1, vse do 36. plačnega razreda. V 36. plačnem razredu njegova plača znaša 3528,30 evra bruto.
"Opravljamo popolnoma enaka dela in ni nobenih razlik," bralka opozarja, da ni utemeljeno, da razlika v plačah znaša kar 659,50 evra. "Samo v našem poklicu so tako velike razlike med VII/1 in VII/2, saj če pogledamo po katalogu delovnih mest, vidimo, da imajo na primer učitelji in vzgojitelji z izobrazbo VII/1 in VII/2 enako izhodišče, kar utemeljujejo s tem, da delajo enako," opozarja računovodkinja.
Možen spregled izobrazbe, a ne za ta tarifni razred
Še dodaten občutek nepravičnosti za računovodje VII/1 povzroča spregled izobrazbe. 105. člen zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) je namreč nov mehanizem, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2025 in omogoča spregled izobrazbe – torej, da delodajalec prizna višjo uvrstitev, če je nekdo z nižjo formalno izobrazbo dolgo opravljal delo, ki zahteva višjo. Ne gre torej za avtomatizem. V 105. členu ZSTSPJS so namreč določeni pogoji, pod katerimi se je pri javnih uslužbencih, ki so bili na dan 1. januar 2025 že dlje časa zaposleni v javnem sektorju, uporabila ta možnost, odločitev o spregledu izobrazbe pa je v pristojnosti delodajalca (več o tem na koncu članka). Spregled izobrazbe v skladu s 105. členom ZSTSPJS je možen zgolj do vključno tarifnega razred VII/1, za delovna mesta v tarifnem razredu VII/2 spregleda izobrazbe ni.
Nekateri računovodje s VI. stopnjo izobrazbe so bili po novem zakonu premeščeni v tarifni razred VII/1 in so ob tem obdržali vse plačne razrede, ki so jih imeli do takrat. Delovno mesto računovodja VII/1 je s spregledom izobrazbe pridobilo 141 računovodij oziroma 30,25 odstotka vseh računovodij, ki so na delovnem mestu računovodja VII/1, so za Žurnal24 razkrili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Računovodkinje VII/1, ki so šle v šolo in si izobrazbo pridobile, pa niso dobile nobene koristi. Ker spregled izobrazbe zaposlenim s VI. stopnjo omogoča prehod v VII/1 in hkrati ohranitev vseh do tedaj pridobljenih plačnih razredov, v praksi prihaja do situacij, ko ima tak zaposleni večjo plačo od računovodkinje, ki ima dejansko pridobljeno izobrazbo VII/1. Na ministrstvu sicer ob tem poudarjajo, da to ni posledica spregleda izobrazbe, temveč različnih kariernih poti in preteklih napredovanj.
"Mislim, da bi vsi ti starejši, ki imamo več kot 30 let delovne dobe in imamo izobrazbo VII/1, morali biti enako uvrščeni kot računovodja VII/2 (I)," pa pravi naša bralka.
Ministrstvo: "Rezultat reforme je vedno kompromis"
Bralka nam je povedala, da so s sodelavkami na te ogromne razlike že opozorile sindikate in pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Pojasnili so jim, da zanje ne morejo narediti ničesar, saj prehod na delovno mesto računovodja VII/2 ni možen zaradi zakona. Kot smo že pojasnili, zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) ne omogoča spregleda izobrazbe za zasedbo delovnih mest v tarifnem razredu VII/2. Da delavec zasede delovno mesto računovodja VII/2, mora torej nujno doseči ustrezno stopnjo izobrazbe.
Na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje smo se obrnili tudi mi. Razložili so nam, da so takšne ogromne razlike neposredna posledica pogajanj med socialnimi partnerji, pri katerih je rezultat vedno kompromis. Nekatere poklicne skupine dobijo več, druge manj.
Pravijo, da se je z reformo sicer izboljšala razlika med posameznimi plačnimi razredi: "V novem plačnem sistemu razlika med plačnimi razredi na plačni lestvici znaša 3 odstotke, v prejšnjem plačnem sistemu pa je razlika znašala 4 odstotke. Manjši razpon med plačnimi razredi kljub ohranitvi deset plačnih razredov napredovanj, pomeni manjšo razliko v plači za isto delo."
Zato so z reformo na ministrstvo zadovoljni: "Na področju vzgoje in izobraževanja so se s plačno reformo vendarle zgodili nujni in ne tako majhni koraki k boljšemu položaju zaposlenih v vrtcih in šolah, še posebej tudi pri delovnih mestih računovodij."
Enako plačilo za enako delo
"Vrednotenje dela računovodij se je v okviru novega plačnega sistema bistveno izboljšalo. Dejstvo je, da je delodajalec pri računovodjih, ki so izpolnjevali pogoje iz 105. člena ZSTSPJS, lahko uporabil tako institut spregleda izobrazbe kot tudi višjo uvrstitev po 22. členu ZSTSPJS. Nov plačni sistem na delovnih mestih računovodij, ki so delovna mesta brez nazivov, določa tudi skrajšanje časovnega obdobja za napredovanje v tretji in peti plačni razred, kar jim omogoča hitrejše napredovanje. Ob izpolnitvi predpisanih pogojev pa lahko zasedejo tudi višje vrednoteno, stopnjevano, delovno mesto. Navedeno ne potrjuje trditve, da so njihova delovna mesta sistemsko podcenjena," pravijo na ministrstvu.
Zato vztrajajo, da ni mogoče govoriti o kršitvi načela enakega plačila za enako delo, ki izhaja iz 133. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), saj ima vsak javni uslužbenec na istem delovnem mestu enake možnosti napredovanja: "Dejstvo, da so javni uslužbenci na istem delovnem mestu lahko uvrščeni v različne plačne razrede, samo po sebi ne pomeni kršitve 133. člena ZDR-1, niti ne posega v svobodo dela iz 49. člena Ustave. Zgolj obstoj razlike v plačah ne predpostavlja nedopustno ali nezakonito ravnanje. Če delodajalec uporabi zakonsko možnost spregleda izobrazbe pri zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ni mogoče govoriti o nedopustni diskriminaciji. Plačni razred posameznega uslužbenca ni odvisen zgolj od delovnega mesta, temveč tudi od objektivnih in preverljivih elementov iz osebne sfere, kot so pretekla napredovanja, delovna doba, ocene delovne uspešnosti in izpolnjevanje pogojev za napredovanje. Ti kriteriji so vnaprej znani, splošni in enako uporabljivi za vse. Sistem je zato predvidljiv, razlikovanja med uslužbenci pa niso arbitrarna, temveč temeljijo na zakonitih in individualnih razlikah v njihovem poklicnem razvoju. Tovrstne razlike ne omejujejo dostopa do dela ali opravljanja poklica, prav tako pa ne pomenijo odstopanja od načela enakega plačila za enako delo, zato ureditev ne posega v pravice iz 49. člena Ustave." Konkretna uvrstitev javnega uslužbenca na delovnem mestu je bila ob prevedbi v nov plačni sistem sicer odvisna od njegove uvrstitve v plačni razred na dan 31. december 2024 (število njegovih do takrat doseženih napredovanj), od izpogajanega števila plačnih razredov za odpravo nesorazmerij in uvrstitve konkretnega delovnega mesta v plačne razrede.
Razlike med delovnimi mesti, uvrščenimi v VII/1 in VII/2, so po njihovem mnenju logične, "saj gre vendarle tudi za delovna mesta, na katerih se zahteva različna stopnja izobrazbe". Tarifni razredi namreč odražajo različno zahtevano izobrazbo in zahtevnost delovnega mesta.
Zakaj je to pri učiteljih možno, pri računovodjah pa ne?
Kljub pojasnilom ministrstva, računovodkinje vztrajajo, da razlike ostajajo nerazumljive, še posebej zato, ker pri drugih poklicnih skupinah v vzgoji in izobraževanju, na primer pri učiteljih in vzgojiteljih, takšnega prepada med VII/1 in VII/2 ni. Tam imajo zaposleni z izobrazbo VII/1 in VII/2 enako izhodišče, kar utemeljujejo z argumentom, da opravljajo enako delo in da stopnja izobrazbe ne vpliva na dostopnost nazivov.
Ministrstvo odgovarja, da je pri učiteljih zakon poseben. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) učitelja definira kot strokovnega delavca ne glede na stopnjo izobrazbe, zato so nazivi (mentor, svetovalec, svetnik, višji svetnik) enako dostopni tistim z VII/1 in VII/2. Zato so tudi plačni razredi po nazivu usklajeni in "razlik v uvrstitvah nazivov v plačni razred na teh delovnih mestih ni", pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Pri računovodjih pa so delovna mesta po besedah ministrstva za vzgojo in izobraževanje različno zahtevna in povezana z drugačnimi pogoji zasedbe, zato poenotenje izhodišč ni utemeljeno.
Ravnatelj lahko izbere, kakšne računovodje bo imel
Tako kot v primeru okrožnih sodišč tudi za delovna mesta računovodij država določa nabor možnih delovnih mest, iz katerega pa posamezni delodajalec samostojno izbere tista, ki jih bo vključil v svoj akt o sistemizaciji. Pravilnik o normativih za osnovne šole na primer v 19. členu določa naslednja delovna mesta za opravljanje računovodskih del:
- računovodja V
- glavni računovodja VI
- računovodja VII/1
- glavni računovodja VII/1
- računovodja VII/2 (III)
- računovodja VII/2 (II)
- računovodja VII/2 (I)
- glavni računovodja VII/2
V pristojnosti delodajalca (ravnatelja) je odločitev, ali bo šola sploh imela delovno mesto računovodje VII/2 (v stopnjah III, II ali I), ali bo sistemizirano delovno mesto glavni računovodja VII/2 ali zgolj glavnega računovodje VII/1, koliko tovrstnih mest bo odprtih (na primer le eno mesto računovodje VII/1, dve mesti računovodje VII/2 (III)) ter kdaj bo ta delovna mesta vpeljana (lahko takoj, lahko čez pet let, lahko nikoli).
se na veliko govori da je tito dojenčke jedel
s 30 let delovnega staža si že stara baba , pogojno užitna in kot taka tudi če daš noge narazen ne moreš imeti takšno ceno kot mlajša kolegica brez šole. Tako je pač življenje
torej , če se ne motim računovodja računa tudi - plače . in če si ne zna zračunat svojo plačo še bolj pa ne direktorju, potem naj se pane tuži da ima malo plačo. če si ta pri koritu ne… ...prikaži več zna zraihtat zase, kamoli bo šele za druge. vesela naj bo da je še v računovodstvu, jest bi jo takoj dal fakture vnašat in nič drugega.