Plenković predlagal "gentlemanski sporazum", Golob modro molčal

Kot smo že poročali, sta se na Brdu pri Kranju na delovnem obisku sestala predsednik slovenske vlade Robert Golob in hrvaški premier Andrej Plenković. Gre za njuno drugo srečanje.

"Danes smo imeli en lep, sproščen in pozitiven sestanek med predstavniki dveh prijateljskih držav," je bil po srečanju zadovoljen Golob. Povedal je, da so z namenom priprave uradnega obiska v Zagrebu odpirali številne teme, da bi ugotovili, katere lahko na naslednjem srečanju že zaprejo. 

Plenković pa se je Golobu najprej zahvalil za vabilo in dialog. "Radi bi še izboljšali odnose, jih naredili še bolj prijateljske v korist naših narodov ter rešili nekatera vprašanja, poglobili gospodarsko sodelovanje ter sodelovanje na področju energetike," je naštel hrvaški premier. Zadovoljen je, da v njegovih sedmih letih na čelu Hrvaške odnosi s Slovenijo nikoli niso bili političen problem. "Dobro sodelovanje je plod dialoga, na drugi strani pa diskretnega reševanja tem, o katerih nimamo istega mnenja," je dodal.

Terminal na Krku

Golob je poudaril, da so zdaj izpolnjeni vsi pogoji za podpis sporazuma o solidarnosti na področju energetike, predvsem kar se tiče plinskih povezav. Govorili so o tem, kako plinski terminal na Krku razširiti, da postane vozlišče za centralno Evropo, saj da "obstaja skupni interes, tudi drugih držav, da do tega pride", Hrvaška pa bi lahko temu služila kot vstopna točka.

Takšne povezave po Golobovih besedah omogočajo diverzifikacijo oskrbe s plinom in zmanjšajo odvisnost od Rusije, kar je v interesu Evropske unije, zato pričakujejo tudi finančno podporo evropskih sredstev. Na mizi je več opcij ter več možnih tras - Golob je omenil tudi možnost odkupa plina od Egipta in Izraela, ne le od arabskih držav. A je po njegovih besedah za bolj resno oceno možnosti še prezgodaj.

Z njegovimi navedbami se je strinjal tudi Plenković, ki je obljubil, da bodo njihovi strokovnjaki pripravili vse, kar je potrebno za podpis sporazuma in izvedbo projekta. 

Profimedia

Drugi blok bosta na evropskem parketu zagovarjali obe državi

Golob je ocenil, da je tudi sodelovanje Slovenije in Hrvaške na področju nuklearne elektrarne v Krškem zgledno, poleg tega sta obe strani izkazali interes za gradnjo drugega bloka. Napovedal je skupen nastop na evropskem parketu in prizadevanja, da se to tehnologijo uvrsti med čiste in zelene tehnologije ter zagotovi sredstva za njen razvoj. Ko bodo rešitve znane, se bodo po njegovi oceni vrata za projekt odprla bistveno bolj na široko.

Zaradi vstopa v Schengen še več ilegalnih migracij, Italijani v težavah

Hrvaška je, ob podpori Slovenije, s prvim januarjem 2023 vstopila v schengensko območje. Golob je prepričan, da je to tudi v slovenskem nacionalnem interesu. "A na žalost beležimo porast ilegalnih migracij, zato smo podali pobudo, da z Italijo, ki je ciljna destinacija, ter Hrvaško, ki je tako kot Slovenija tranzitna država, skupaj iščemo rešitve in poglobimo sodelovanje za boljši nadzor nad migrantskimi tokovi," je napovedal.

Plenković se je Sloveniji zahvalil za podporo pri vstopu v schengensko območje, ugotovili so, da je bilo to tudi v interesu države in državljanov, saj smo Slovenci v prejšnjem letu predstavljali velik del obiskovalcev, takoj za Nemci. Letos, od vstopa v schengensko območje, smo Slovenci v prvih treh mesecih podrli dosedanje rekorde - Hrvaško je obiskalo več kot 90 tisoč Slovencev. 

Na drugi strani pa hrvaške zunanje meje zdaj varuje 6700 policistov. "V to smo vložili veliko sredstev, izboljšali tehnično opremo za nadzor z droni, helikopterji, termo kamerami, v okviru večstranskega sodelovanja pa smo pripravljeni nadaljevati dogovore s Slovenijo in Italijo ter se dogovoriti za skupne mehanizme, kako ilegalne prehode preprečiti že vnaprej," je povedal Plenković. Dodal je, da želi, da se Hrvaška izkaže kot zanesljiv partner.

Energetske družbe pričakujejo kompenzacijo

Plenković in Golob sta govorila tudi o gospodarskih temah, predvsem o položaju energetskih družb v Sloveniji in na Hrvaškem. Obe državi sta namreč regulirali cene elektrike in plina, zdaj pa se pojavljajo različni zahtevki energetskih družb, da bi kompenzirali izgube s tega naslova. "Govorili smo o tem, kako vzpostaviti mehanizem, ki bo pravičen do vseh zahtevkov teh družb. Verjamem, da bomo na ta način uspeli kompenzirati vsem gospodarskim družbam upravičene stroške, ki nastajajo, pa niso zajeti v cenah," je dejal Golob. 

Saša Despot

Ribiči s tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice

Kljub temu, da se je slovenska vlada tej temi izogibala, pa se je Plenković hitro dotaknil tudi problematike ribičev, ki še vedno prejemajo kazni, pa čeprav lovijo v slovenskih vodah. Arbitraže Hrvaška še vedno ne priznava, je povedal, je pa očitno predlagal novo rešitev, "gentlemanski sporazum". "Pripravljeni smo rešiti vprašanje meje, tudi na morju. Pri tožbi ribičev veliko možnosti za uspeh ne vidimo, zato predlagamo pragmatično rešitev, ki bi slovenske in hrvaške ribiče razbremenila teh kazni, pa čeprav obe vladi že nekaj let pokrivata stroške s temi procesi. A je treba čim prej pomagati tistim, ki lovijo vsak dan na svojih območjih," je dejal Plenković. 

Golob pa je ostal neomajen in zatrdil, da je arbitraža "za Slovenijo dejstvo, od katerega ne moremo in ne želimo odstopiti". Kot je dodal, nas k temu zavezuje tudi zakonodaja. O tožbi ribičev ni želel razglabljati, saj da je zasebna, poleg tega o njej niso še govorili.

Krepitev prometnih povezav

Predsednika vlad sta govorila tudi o prometnih povezavah. Plenković je v prvi vrsti izpostavil prometno povezavo med Reko in Ilirsko Bistrico, nato pa tudi povezovanje istrskih železnic z ostalo Evropo, omenil je še povezavo Zagreb - Pragersko ter obvoznico okrog Murskega Središča. Danes zvečer in jutri zjutraj bosta o teh projektih govorila tudi slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković.

dezurni@styria-media.si