Poslanci bodo odločali tudi o podpredsednici DZ. Zapletlo se je že na začetku seje. V Levici, Svobodi in SD so bili namreč prepričani, da bi morali sejo začeti s postopkovnim predlogom oz. zahtevo o razdelitvi mest v delovnih telesih, a se predsednik državnega zbora Zoran Stevanović ni strinjal. Luka Mesec je spomnil, da sta Levica in Vesna izključeni iz treh bistvenih delovnih teles – zdravje, okolje in izobraževanje.
"Predlagam, da si preberete, kaj piše v 21. členu poslovnika in kaj piše v 33. členu poslovnika. To, kar zdaj vi počnete, je proti zapisom v teh členih poslovnika. Vi ste predsednik državnega zbora, ampak to ne pomeni, da vas pravila, zapisana v poslovniku, ne obvezujejo. Ravno obratno: vi ste prvi, ki bi morali skrbeti, da so ta pravila upoštevana," je bil jasen Mesec.
"Če potrebujete, da vam nekdo raztolmači pravila, pa predlagam, da si vzamete pet minut pavze in se pogovorite s službami," je še potarnal Mesec. Mnenju se je pridružila tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot in poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je Stevanovićevo vodenje primerjal z vladanjem Ludvika XIV.
Toda Stevanović je ostajal neomajen in zatrdil, da bodo to zadevo obravnavali v mandatno-volilnih zadevah. "Ocenjujem, da ne gre za postopkovni predlog," je bil jasen. "Poslušal sem lastno mnenje in mnenje strokovnih ekip, ki pravijo, da se bo to obravnavalo v mandatno-volilnih zadevah," je dodal.
Mesec se s tem ni strinjal. "V tej zadevi se določa ob določitvi dnevnega reda. Če se midva ne moreva zmeniti, kdo ima prav, morava prebrati, kaj tukaj piše. Moj postopkovni predlog morate dati na glasovanje. Zdaj in ne pol. Težko se bomo kar koli zmenili, če ne bomo upoštevali poslovnika," je bil jasen poslanec Levice. Zatem je Stevanović odredil petminutni odmor. "Potrjujem, da sem imel, brez cinizma, še enkrat prav. O zadevi bomo odločali v mandatno-volilnih zadevah," je sporočil Stevanović.
DZ je tako potrdil dnevni red in začel sejo z obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki mu bo sledil predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ. Po glasovanju o teh dveh točkah pa bodo na vrsti mandatno-volilne zadeve.
Po odločitvi kolegija bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.
Že na petkovem kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin glede takšne razdelitve vnel spor. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Zato so predlagali, da bi trojček okrog NSi odpovedal enemu predsedniškemu mestu, ki bi nato pripadel Svobodi, a so v bodoči koaliciji takšen predlog zavrnili.
Razprava o interventnem zakonu
Težkopričakovana razprava o interventnem zakonu se je po začetnem zapletu le začela. "Zakon nikomur ničesar ne jemlje, prinaša pa prve, najnujnejše ukrepe za normalizacijo razmer po štirih letih zgrešenih politik leve vlade Roberta Goloba in Levice," je v imenu predlagateljev izpostavil Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus).
Po njegovih besedah se je proti predlogu dvignila velika medijska in sindikalna fronta, medtem ko ga je večina kmetov ter združenj in društev, ki združujejo ljudi, ki delajo, ustvarjajo, imajo lastno obrt, močno pozdravila. "Sindikati in skrajni levičarski aktivisti so osamljeni v nasprotovanju temu zakonu," je ocenil.
Na očitke odhajajoče koalicije o tem, da bo zakon povzročil javnofinančno luknjo je dejal, da to ne drži in da so luknjo v višini ene milijarde evrov v štirih mesecih leta povzročili v vladi Roberta Goloba, predvsem zaradi predvolilnih bonbonier, nesistemskega trošenja in nepremišljene plačne reforme v javnem sektorju.
Kot je dodal, ne drži, da bo zaradi tega zakona potrebno varčevanje, prav tako ne, da bo znižal pokojnine. "Nasprotno, ta zakon zaradi ukinitve enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki na terenu ne deluje, se bodo pokojnine povišale," je dejal.
Po besedah Ciglerja Kralja bo zakon okrepil delavske pravice in naredil trg dela bolj konkurenčen in bolj pripravljen na vse prihajajoče izzive.
Nasprotno - da zakon ni primeren - je v imenu vlade, ki opravlja tekoče posle, izpostavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič. Predlog po njenih opozorilih posega v kar deset veljavnih zakonov in ima obsežne posledice za davčni sistem, sisteme socialne varnosti in javne finance kot celoto.
Po oceni vlade bo zakon povzročil izpad javnofinančnih prihodkov v višini ene milijarde evrov na letni ravni, kar ob odsotnosti ustreznih nadomestnih virov prihodkov ali strukturnih prilagoditev na odhodkovni strani predstavlja resno in neposredno tveganje za stabilnost javnih financ, bistveno zmanjšuje fiskalni prostor za financiranje ključnih javnih funkcij, kot so zdravstvo, pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba in socialna varnost, ter zmanjšuje sposobnost države za odzivanje na prihodnje pritiske, je dodala.
Mnogi ukrepi po besedah Božič uvajajo neenako in nepravično obravnavo zavezancev, spodbujajo neustrezne oblike ravnanja na trgu dela ter povečujejo tveganja za zlorabe v davčnem in socialnem sistemu.
V prvem delu obravnave predloga zakona so razpravljali predvsem poslanci SDS in Svobode.
"Mogoče se zdi, da v tem zakonu, tako kot bodoča koalicija komunicira, obstajajo nešteti pozitivni ukrepi, vendarle pa ko vsakega od njih podrobno pogledaš, se na koncu izkaže, da ne samo, da niso koristni, koristni so vsak posebej samo za eno peščico ljudi," je izpostavila Janja Sluga (Svoboda). Po njenih besedah ima Slovenija danes najnižjo stopnjo neenakosti in "smo ena najpravičnejših družb, kar boste s tem zakonom zagotovo spremenili".
"Po našem mnenju ta zakon ni interventni zakon za razvoj Slovenije, ampak bi bilo prav, da bi se imenoval zakon, ki dodatno po hitrem postopku razslojuje Slovenijo, ki jo rine v družbo manj razvitih in gospodarsko slabše odzivnih držav in ki ruši solidarnost," je izpostavila poslanka Svobode Tereza Novak. "Vse to je najmanj zelo škodljivo za našo družbo," je dodala.
"Ta procent, ki ga plačamo vsi, to v naši družbi zagotavlja neko medgeneracijsko solidarnost in sodelovanje. In to je ključno zato, da v tej družbi živimo boljše kot marsikje drugje in da imamo nižjo stopnjo tveganja revščine kot marsikje drugje. In to s tem zakonom rušite. Pa to še ni vse, kar želite povzročiti upokojencem," je o predlogu, da upokojenci ne bi več plačevali 1 odstotka prispevka za dolgotrajno oskrbo, povedala Novak.
Kritizirala je tudi prisilno upokojevanje in stoodstotno pokojnino, v kolikor bi upokojenec delal naprej. To bi po njenem mnenju povzročilo manjše plačilo upokojencem, kar bi porušilo trg dela. "Če bo nekdo vedel, da gre v pokoj, ker pač mora, in bo dobil stoodstotno pokojnino, a mislite, da jim bodo podjetniki enako plačilo za enako delo, če dobiva še pokojnino? Seveda ne. Zato ker bodo pač vsi vedeli, da bo stoodsottna pokojnina zagotovljena in lahko ta človek dela za manj," je izpostavila Novak.
"Sedaj vračate usluge kapitalu, tipom ala Brodnjak, ki se je kot predsednik uprave banke spustil na najnizkotnejše politično agentiranje in je sodeloval na političnih shodih, tako Logarja kot NSi-ja, dveh od teh, ki so se mu seveda po kupčkanju za funkcije pridružili tudi poslanci za Resnice, ki bi naj delali za ljudi. Delate pa za kapital po vseh točkah, nakladanja, da bi naj kapica, ki velja za 1 odstotek Slovenk in Slovencev, najbogatejših, ki zaslužijo mesečno nad 7.500 evrov, pomenila nekaj dobrega za gospodarstvo, je navaden blef. Poznam vsaj verjetno sto direktorjev d.o.o.-jev. Kdo ima plačo 7.500 evrov na mesec? Komu lažete? Za koga delate? Sramota," se je poslanski kolegici pridružila Lena Grgurevič (Svoboda).
Nasprotno so v SDS prepričani, da so ukrepi, ki jih predvideva zakon, nujni. "So ključnega pomena za državljane, da negativni trend, ki smo ga gledali zadnja štiri leta, obrnemo navzgor," je poudaril Andrej Poglajen (SDS).
"Slovenija potrebuje obrat za 180 stopinj, v smer, ki bo odprta razvoju, ki bo odprta investicijam in ne da se iz meseca v mesec, kot smo spremljali v prejšnjem obdobju prejšnje vlade, stiska za vrat tiste, ki polnijo državno blagajno," je dodal.
"Ne razumem, zakaj tako hitenje, vse bi se dalo speljati s sistemskimi spremembami zakonov. Mogoče sta dva ukrepa tukaj noter interventna, ampak tudi tista dva bi bilo treba zapisati drugače, saj od tega ljudje ne bodo imeli nič, pač pa trgovci," pa je pojasnila še ena predstavnica Svobode, in sicer Alenka Bratušek. "Mogoče je čas, da si vsaj nekateri še premislite in ne podprete tega zakona, saj stvari gredo v napačno smer in ljudje bodo to prej ali slej občutili," je še dodala in napovedala, da bo treba po sprejetju tega zakona zniževati pokojnine za sedem odstotokov, če bodo želeli pokrito novo nastalo luknjo v proračunu.
dezurni@styria-media.si
Šivilja ima zelo veliko rit, da zmore komaj skozi vrata prit
saj se je vedelo kaj bo in kar se zdaj udejanja, ne bodo več veljali pravo, predpisi, zakoni, morala , red, pravičnost, etika ......zdaj bo imel prav tisti, ki bo nadrejeni, tisti bo imel moč in bo odločal in podučeval… ...prikaži večal vse naokol, prej ko se bomo na to navadili, bolje bo za nas
Stevanković ne bo dolgo drhali vladal..