Vesna Kerstin Petrič, v. d. generalnega direktorja za javno zdravje na ministrstvu za zdravje poudarja, da nam sproščanje režima na mejah omogoča dobra epidemiološka slika, ne le v Sloveniji ampak tudi v Evropski uniji. "V Sloveniji smo z odločnim ukrepanjem uspešno zajezili epidemijo. Velik del uspeha v zdravstvu pripisujemo temu, da so Slovenci ukrepe upoštevali."
Na vprašanje, kaj je o preklicu edpidemije dejala strokovna skupina na zdravstvenem ministrstvu, odgovarja: "Osebno ne vem. Lahko pa povem, da je nacionalni inštitut za javno zdravje po preverjanju stanja doma in na tujem nekako potrdil, da lahko gremo v preklic epidemije."
Z naštetim ohranjamo določen nadzor, ne moremo pa seveda preprečiti vnosa virusa, zato bo ključno neprestano spremljanje epidemiološke situacije tako pri nas kot v EU-ju. Če se bo situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, bomo režim na mejah lahko primerno prilagodili in spremenili. "Vse, ki boste odpotovali v tujino, želim tudi opozoriti, da pred odhodom preverite, kakšen je režim v državah, v katere odhajate."
Kako je s karanteno ob prihodu?
Vstop v Slovenijo je s tem odlokom omogočen brez karantene vsem, ki živijo v državah EU-ja in imajo stalni ali začasni naslov v EU-ju. Za tiste iz držav zunaj EU-ja karantena še vedno velja za obdobje 14 dni, prav tako za tiste, ki sicer živijo v Evropski uniji, a so zunaj EU-ja bivali dlje od 14 dni. Izjeme veljajo tudi za tiste, ki prihajajo iz tretjih držav in so diplomati oziroma prehajajo mejo v istem dnevu, na primer zaradi pogreba. Izjema velja tudi za prevoz blaga in tovorni promet v tranzitu ter za osebe, ki so ključne za zagotavljanje gospodarske dejavnosti, ki je pomembna za Slovenijo.
Ob sprostitvi prehoda čez mejo hkrati zdravstvu omogočamo, da bo v primeru suma vnosa, na primer ob prihodu večjega števila oseb iz katerekoli države EU-ja ali sicer, kjer bi se epidemiološka slika nenadoma o spremenila na takšen način, da bi zbujala strah, da se vnese strah v Slovenijo, NIJZ preveril - skupaj z zdravstveno službo - stanje oseb, ki bodo prišle čez mejo.
Hkrati je seveda vsaka oseba, ki vstopa v Slovenijo in ima bolezenske znake ali je celo okužena s koronavirusom, tako kot do sedaj dolžna na to takoj opozoriti že na meji in se takoj povezati s svojim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči, kjer bodo dobili natančna navodila. Vsi bodo ob prehodu meje tudi dobili navodila, ki jih je pripravil NIJZ, kako ravnati v primeru znakov bolezni in tudi nasploh. Ključno je, da se še vedno upošteva razdalja 1,5 do 2,0 metra, da si čim večkrat umivamo roke in da na primeren način kašljamo oz. kihamo.
Glede ocene tveganja na vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno odpiranje šol in vrtcev ter ohranitev zaprtja meja, Kerstin Petričeva odgovarja, da je ključna postopnost. "Le s postopnostjo lahko zagotovimo, da v primeru da se okužbe spet povečujejo, ukrepe spet zaostrimo. Določena postopnost nujna tudi zato, da ugotovimo, kje se nam prenos dogaja. Postopnost v šolstvu je namenjena prav temu."
Kako je z maskami?
Kaj je z določenimi ukrepi po novem? So denimo maske še obvezne? "Določeni ukrepi še vedno veljajo. Vedeti moramo, da še vedno lahko pride do vnosa virusa v državo in tudi nismo na varnem pri prenosu in širjenju virusa v Sloveniji. Zato so vsi ukrepi, ki niso bili preklicani, še vedno v veljavi," izpostavlja Kerstin Petričeva. Dodaja, da so navodila, ki jih daje NIJZ zavezujoča predvem v smislu, da se mora vsak zavedati, da če jih ne bomo spoštovali, se situacija lahko ponovi. Spoštovati jih moramo predvem zato, da bi zaščitili najbolj ranljive.
Na vprašanje, kaj nov odlok pomeni za zobozdravstvo - ali bodo še naprej sprejemali le pol pacientov glede na čas pred epidemijo odgovarja, da bodo ti ukrepi sproščeni takrat, ko bomo lahko zanesljivo trdili, da ni več možno pričakovati prenosa virusa. "V zdravstvu vemo, kaj pomeni zaščita pri prenosu; s preklicom epidemije nismo še zagotovili, da virusa ni več."
Ali kljub preklicu epidemije še vedno velja, da so vsi termini, na katere so bili pacienti naročeni že prej, preklicani in naj ljudje ne hodijo k zdravniku in čakajo na klic ali nov termin? "Na to ne morem natančno odgovorit, ker bo od posamezne stroke odvisno, kako se bo organizirala. Je pa logično, da če nek čas nismo izvajali pregledov, se bo zdaj bolj mudilo, da bi čim prej prišli na stnje, kjer smo bili prej. Pacienti se že naročajo na preventivne in druge preglede."
Kako je s prepovedjo zbiranja ljudi?
Kerstin Petričeva glede zbiranja ljudi pove, da se bomo glede tega zagotovo zgledovali po drugih državah. "Potrebno je pogledati v druge države, da bomo primerljivi in da bomo lahko čim prej sprostili dogodke, ki si jih ljudje želijo. Previdnost ni odveč in vsi dogodki, kjer se ljudje zbirajo in so v stiku, omogočajo prenos."
V prihodnje bodo bolj pogosto komunicirali prek spleta
Zdravstvena stroka se je po njenih besedah zelo potrudila in omogočila ljudem komunikacijo prek spleta. Ta praksa se bo uporabljala tudi v prihodnje in bo pripomogla k olajšanemu dostopu do zdravstvene oskrbe.
Zdravniki se poleg tega zavedajo pomena preventivnih pregledov in presejalnih programov, ki so bili v času epidemije zaustavljeni. Zdaj pa si jih želijo čim prej ponovno zagotoviti.
Določene omejitve v podjetjih ostajajo
Strokovnjakinja pa je opozorila, da preklic epidemije vseeno ne pomeni preklica vseh odlokov in zahtev v času epidemije, kar se bo odražalo tudi na delovanju podjetij. "Še vedno bo treba zagotavljati distanco med ljudmi, tudi ostali ukrepi, kot so razkuževanje rok in uporaba zaščitnih mask, ostajajo. Virus ostaja med nami in vsi smo dolžni narediti, kar lahko, da preprečimo njegovo širjenje," je poudarila.
Bo pa vseeno v prihodnje tudi za gospodarstvo veljalo manj omejitev, delavci bodo recimo lažje prehajali mejo. Poudarila je pomen postopnega rahljanja ukrepov, "da ne bomo širili virusa in bomo posledično spet prisiljeni uvajati rigorozne ukrepe".
Znotraj Evropske unije sicer beležijo umirjanje virusa, a vseeno po njenih besedah ne more nihče napovedati, kako bo jutri, zato lahko ponovno ukrepajo, če se epidemiološka slika spremeni. "Če bi se virus hitro širil v neki državi ali regiji, bi bi zdravstvena služba na meji pregledovala te ljudi, preverjala njihovo zdravstveno stanje in se potem odločila, ali predstavljajo grožnjo za širjenje epidemije," je še pojasnila.
Maske bomo nosil še leta 2088,saj jih je Kriminalšek pokupil za 19 kratno svetovno populacijo!