Delavnica. Ob današnjem svetovnem dnevu PP bo na Prešernovem trgu nekaj članov ekip PP iz Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana imelo delavnico osnov PP. Mimoidoči se bodo lahko naučili oživljanja z uporabo AED, ukrepov ob zadušitvi s tujkom in podobnega.
Preizkus. Sredi popoldneva sem med množico ljudi na Bavarskem dvoru zaigrano padla v nezavest. Po desetih sekundah me je mimoidoča gospa (Zemina Žikič) začela tresti: “Dekle, si v redu?” Nisem se premaknila. V naslednji minuti in pol so me številni mimoidoči le pogledali in odhiteli naprej po opravkih. K Žikičevi sta po minuti in pol pristopili dve ženski: "Kaj pa ji je?” je vprašala prva. Druga je dodala: "Rešilca moramo poklicati!" V tistem trenutku sem se postavila na noge in gospem razložila, da gre le za preizkus.
Ni sistemskega učenja
“Izkušnje kažejo, da smo Slovenci izjemno slabo pripravljeni pomagati sočloveku ob nesreči,” pravi Klemen Lipovšek, zdravnik in predavatelj prve pomoči (PP) z licenco Rdečega križa. Po njegovih navedbah ob nezgodi pomaga ena priča od desetih “oziroma priče pomagajo v nekje do treh odstotkih vseh nezgod”.
Klemen Lipovšek, zdravnikČe vidite poškodovanega, ne oklevajte. Pristopite, vprašajte, kaj je bilo, in pokličite 112. Čeprav se sliši preprosto, je ravno to prva pomoč, ki rešuje življenja
Lipovšek ocenjuje, da je tudi znanje PP v Sloveniji zelo slabo. "V celotnem izobraževalnem procesu ni nikjer sistemskega učenja PP, na izpit PP ob vozniškem izpitu pa se je možno prijaviti, ne da bi opravili tečaj,” opozarja. Po njegovi oceni bi bilo treba na neko raven šolanja uvesti obvezen tečaj PP. “Naj bo to osnovna ali srednja šola ali obvezen tečaj ob prijavi na vozniški izpit,” pravi. Tak tečaj bi moral izvajati dovolj usposobljen inštruktor, ki bi znal podreti tabuje in strahove okoli PP ter izpostaviti tiste preproste postopke, ki rešujejo življenja.
Mini intervju
Zemina Žikič, 38, delavka
1. Kako ste pomagali?
Dekle se je sesedlo pred mano, zato sem se prestrašila. Še zdaj se vsa tresem. Klicala sem jo in tresla, a ni bilo nobenega odziva. Nato sem ustavila neko gospo, saj nisem vedela, kaj naj storim. Na koncu sem želela poklicati rešilca. Zelo sem bila vesela, ko je dekle dvignilo glavo.
2. Kako to, da ste pomagali?
Ne vem ... Zdi se mi prav, da sem pomagala.
3. Kako pa so se odzvali drugi ljudje?
Kar hodili so mimo. Nihče ni niti pogledal. To se mi ne zdi dobro, saj se lahko kaj podobnega primeri vsakomur. Prav je, da človeku pomagaš.
