“Dovolj dobri smo za Bruselj, za Ljubljano pa ne,” Igor Tičar, dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, še vedno ne more skriti razočaranja nad rezultati državnega razpisa za financiranje centrov odličnosti.
Kljub 13 prijavljenim projektom mariborska univerza na razpisu namreč ni dobila niti evra od 75 milijonov razdeljenega denarja. “Proučili smo sestavo domačih in tujih ocenjevalcev in na podlagi javno dostopnih podatkov odkrili nešteto povezav med nosilci financiranih centrov odličnosti in eksperti iz tujine, tudi soavtorstvo strokovnih člankov. Prav eksperti pa so že prvo sito pri izbiri projektov, zato ne moremo govoriti o objektivnosti,” meni Boštjan Brumen, glavni tajnik Univerze v Mariboru (UM).
Izbrani projekti. Univerza v Ljubljani je za dva projekta dobila slabih 20 milijonov evrov, Kemijski inštitut je za tri projekte dobil okoli 30 milijonov, Institut Jožef Stefan pa lahko prav tako za tri centre odličnosti porabi nekaj več kot 25 milijonov evrov.
Bomo konkurirali Nasi?
“Slovenija bo milijone zapravila za vprašljive tehnologije. Kot kaže, bomo začeli konkurirati Nasi, saj imamo tudi center vesoljske tehnologije,” je oster Željko Knez, dekan fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je na razpis prijavil tudi svoj projekt. “Za uspeh očitno ni pomembna znanstvenoraziskovalna dejavnost, ampak lobiranje,” pa ugotavlja Mejra Festič, prorektorica za študentske zadeve na UM.
Zato so nekateri senatorji na zadnji seji predlagali, naj zadevo prouči bodisi protikorupcijska komisija bodisi urad za varstvo konkurence. Univerza je v začetku meseca svoje ugotovitve sicer predstavila v državnem zboru, državo pa poziva, naj sestavo komisij, ki pomagajo razdeljevati evropski raziskovalni denar, v prihodnje določa Evropska znanstvena fundacija.