Tokrat je novelo podprlo 50 poslancev iz Gibanja Svoboda, SD in poslanca narodnih manjšin, proti pa je glasovalo 32 poslancev koalicijske Levice ter opozicijskih SDS in NSi.
DZ je novelo sprejel konec marca s 45 glasovi za in 31 proti. Po vetu državnega sveta pa so morali poslanci o njej odločati znova, za sprejem zakonskih rešitev je bilo tokrat potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Čeprav je zanjo na prvem glasovanju ob odsotnosti treh poslancev Svobode in SD glasovalo le 45 poslancev, je novela danes dobila zadostno število glasov za vnovično potrditev. Tako kot že konec marca so ji nasprotovali poslanci koalicijske Levice ter opozicijskih SDS in NSi.
Odpravljene ovire pri zaposlovanju tujcev
Novela, ki jo je danes predstavil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, med drugim ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev. Odpravlja pa ovire pri zaposlovanju tujcev ter omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi.
Določa tudi 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je določen 1. november 2024.
Nasprotovanje zaradi pogoja znanja jezika
Po mnenju DS, ki je na zakon vložil veto, pa zamik pri uveljavitvi zakona prejšnje vlade v delu, ki se nanaša na pogoj znanja slovenskega jezika za tujce, ne omogoča integracije. Vendar pa je integracija posameznika pravica in dolžnost slehernega posameznika, ki prebiva oziroma namerava prebivati v Sloveniji. Potreba po znanju jezika je na vsakem koraku, še zlasti pa pri zaposlovanju in vključevanju v delovno okolje, so prepričani.
Zaradi pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane tujcev, ki bo po njihovem mnenju povzročila razdruževanje družin, je novela naletela na ostro nasprotovanje nevladnih organizacij. Iz istega razloga so ji nasprotovali tudi v Levici. Opozorili so, da je z novelo ogrožena pravica tujcev, predvsem fizičnih delavcev do družinskega življenja.
Iz ravno nasprotnega razloga pa so noveli nasprotovali v SDS in NSi, saj se niso strinjali z uvedbo 18-mesečnega prehodnega obdobja pri znanju jezika. Po njihovem mnenju je pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine eden od temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo.
Medtem so v Svobodi izpostavili nujnost potrditve novele, saj je po njihovih navedbah skrajni čas, da Slovenija vzpostavi sistem integracije, so prepričani. Podprli so jo tudi v SD, kjer menijo, da novela ne rahlja pravne ureditve in pravil, ki urejajo priseljevanje.