Z izjemnim trudom zaposlenih je v domovih za starejše zaživela dolgotrajna oskrba v instituciji, sporočajo iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenija. "Razmere v domovih za starejše so bile v zadnjih treh mesecih zelo zahtevne. Delo, ki so ga opravili naši sodelavci, ni bilo lahko, saj so morali najprej pridobiti soglasja za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe, nato pa za približno 19.000 stanovalcev pripraviti osebne načrte ter jih njim in njihovim svojcem individualno predstaviti," je na novinarski konferenci ponazorila Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Do zadnjega dni v letu
Kot je dejala, je bilo še posebej naporno v decembru, saj so posamezni domovi potrebne podatke dobili šele po 20. decembru in so se osebni načrti pripravljali praktično do zadnjega dneva v letu. "Kljub časovni stiski so delo opravili v predvidenem roku in strokovno. Vsi stanovalci, ki so se želeli vključiti v nov sistem, so zaradi zavzetosti naših zaposlenih lahko to tudi storili. Na tem mestu se jim zato še enkrat zahvaljujem za opravljeno delo," je povedala Lekić Poljšak.
Po njenih besedah so morali v decembru zelo intenzivno sodelovati z Ministrstvom za solidarno prihodnost in drugimi, zato jim je uspelo zapreti kar nekaj odprtih vprašanj, povezanih z oprostitvami plačil namestitve in prehrane pri socialno ogroženih posameznikih, izmenjavo podatkov med izvajalci in ZZZS-jem, poplačilom zimskega regresa za koncesionarje v javni mreži, pravicami uporabnikov dnevnih centrov in začasnim znižanjem zahtevane stopnje znanja jezika za tuje delavce. "A izzivi pred nami terjajo nekatere nujne spremembe oziroma izboljšave sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je treba debirokratizirati s poenostavitvijo postopkov ocenjevanja upravičenosti in izdajanja odločb ter kadrovsko okrepiti z ustreznim nagrajevanjem zaposlenih," je dodala Lekić Poljšak.
"Anomalija, ki jo je vsekakor treba najprej odpraviti, je sklepanje osebnih načrtov, kjer storitve v okviru dodeljene pravice drobimo na minute. Osredotočanje na norme in čas vodi v izgubo človečnosti in dostojanstva, zato takšen pristop ni sprejemljiv," je povedala.
Čakati bodo morali tudi do devet mesecev
Skrbijo jih opozorila Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, da bodo upravičenci na novo odločbo o dolgotrajni oskrbi morali čakati devet ali več mesecev, kar je predolgo in za uporabnike nesprejemljivo. Da bi pohitrili postopke, predlagajo, da se v ocenjevanje upravičenosti pogodbeno vključijo tudi strokovnjaki iz domov za starejše, kar zakon že danes omogoča. "Na ta način bi postopke bistveno pohitrili in omogočili, da so odločbe izdane pravočasno, centri za socialno delo pa bi bili vsaj v tem delu razbremenjeni," je povedala Melita Zorec, predsednica Upravnega odbora Skupnosti.
Zorec je v nadaljevanju izpostavila še dolgotrajne postopke ob spremembi potreb uporabnika, kjer je treba vložiti novo vlogo, v vmesnem času pa stroške potrebnih storitev nosi uporabnik, ter nujnost čim hitrejšega sprejema pravilnika, ki bo jasno uredil in poenotil postopke pri sprejemih in čakalnih vrstah. Prav tako sistemsko še niso urejeni sprejemi na varovane oddelke, čeprav so potrebe po tovrstnih namestitvah velike.
Oskrba na domu
Direktor Zavoda Pristan Martin Kopatin je predstavil dolgotrajno oskrbo na domu, ki uporabnikom prinaša pomembno širitev pravic z več urami storitev, z zdravstveno nego ter storitvami za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Po njegovem brez dodatnih kadrov te pravice v praksi ne bodo mogle zaživeti. "Za ponazoritev stanja je koristna primerjava s pomočjo na domu, ki jo je konec leta 2024 uporabljalo nekaj več kot 9000 uporabnikov, storitve pa je izvajalo približno 1200 zaposlenih. Že takrat je bilo na čakalnih seznamih več kot 1400 ljudi, uporabniki pa so mesečno v povprečju prejeli 19,4 obiska, pri čemer je en obisk trajal 46,3 minute. Zakon o dolgotrajni oskrbi uporabnikom prinaša od 20 do 110 ur storitev mesečno, kar je velik preskok. A realnost je, da lahko danes na terenu zagotovimo približno toliko ur, kot smo jih zagotavljali že prej, ponekod le nekoliko več," je povedal Kopatin.
"Če želimo, da dolgotrajna oskrba na domu postane resnična alternativa institucionalnemu varstvu in ne zgolj prehodna rešitev na papirju, moramo v tej fazi zagotoviti dovolj zaposlenih na terenu. V nasprotnem primeru se lahko znajdemo v položaju, ko bomo imeli sodoben zakon, a omejeno zmožnost njegovega izvajanja – in to bi pomenilo, da se razkorak med pravicami in realnostjo iz leta v leto še poglablja," je zaključil.
Zagotoviti jim je treba višje plače
Če so pred leti na razpis za delovno mesto dobili več prijav, danes pogosto ne dobijo niti ene, kar pomeni, da poklici v dolgotrajni oskrbi niso privlačni. "Začetne bruto osnovne plače številnih profilov – strežnic, oskrbovalk, bolničarjev, kuharjev – znašajo med 1290 in 1500 evri bruto, kar pomeni 870 do 1000 evrov neto. Ob tem zaposleni delajo 24 ur na dan, vse dni v letu, pogosto šest dni v tednu, z obremenjujočimi vikendi in prazniki," je povedal Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki deluje v okviru Skupnosti. "Vlado in sindikate zato pozivamo, da nemudoma uredijo ločen, pregleden in pravičen plačni sistem za dolgotrajno oskrbo ter zagotovijo najmanj 20 odstotkov višje osnovne plače za vse zaposlene v dejavnosti, " je dejal.
dezurni@styria-media.si
Sem včeraj dobil položnico za to tako imenovano dolgotrjno oskrbo. Pa po zakonu nisem zavezanec, zato jo tudi ne bom plačal! Naj si posrani Golobček nekam vtakne svoje (nove) davke!!!
Nič hitet.! Janez je obljubil, da bo ves trud te vlade v zvezi dolgotrajno oskrbo prekinil. Trdi, da je potrebno najprej zagotoviti pogoje in šele potem pobirati prispevek. Torej najprej dvigniti plače zaposlenim kot predpogoj. Od kod bi vse financiral… ...prikaži več pa ni omenil. Če misli iz proračuna bi bilo to v nasprotju z njegovo izjavo, da je primanjkljaj v proračunu prevelik.
ok, prosim , naj mi nekdo razloži v čem se po novme razlikuje bivanje v DSO odkar je tale nov sistem. a je po novem kot v vojski.? urnik za cel dan vstajanje ob 7, umivanje, telovadba, zajtrk, postiljanje, vadba,… ...prikaži več .... vse tja do 22 ure zvečer. a so take urnike delal ? in to za vsakega posebej. pa za boga milega ljudje so do sedaj živel tam, imeli program. tile birokrati samo komplicirajo, kjer se le da, in za konec,, malo preveč poslušam, kako se tile delavci izživljajo- to se bo nehalo, kdaj ?