Ključna sprememba se bo z današnjim dnem zgodila za stanovalce domov za ostarele. Vključenim v sistem dolgotrajne oskrbe namreč ne bo treba več plačevati oskrbe, ki so je deležni v domu. Položnice bodo nižje glede na to, v katero kategorijo oskrbe sodijo varovanci, v povprečju pa za 300 do 400 evrov.
Gre za refinanciranje oskrbe: namesto da stanovalci plačujejo celotno ceno oskrbe, jo bo delno ali v celoti prevzela javna blagajna, kamor vplačujemo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. To pomenji razbremenitev za tiste, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in imajo omejene dohodke."Trenutno morajo stanovalci poleg hotelskega dela plačevati tudi pomemben del socialnih storitev. S 1. decembrom se te storitve prenesejo v financiranje iz dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da bodo stanovalci plačevali samo še namestitev in prehrano," razlaga Borut Vidmar, direktor Doma starejših v Hrastniku.
S 1. decembrom 2025 se domovom za starejše izteče sofinanciranje višjih stroškov dela zaradi plačne reforme in novih kadrovskih normativov iz državnega proračuna. To bo do 20-odstoten dvig cene oskrbe za tiste stanovalce domov, ki ne bodo prešli v sistem dolgotrajne oskrbe.
Stanovalci domov za ostarele prevedeni avtomatsko, a izgubijo dodatek
Za stanovalce, ki že živijo v domovih za ostarele, je bil prehod v sistem dolgotrajne oskrbe preprost, saj so bili, če so podpisali soglasje, prevedeni avtomatično. Podpis soglasja je omogočil pripravo osebnega načrta, ki bo natančno opredelil, katere storitve stanovalec prejema in v kakšnem obsegu. Januarja bodo za december prejeli nižje položnice.
A s prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe stanovalci domov za ostarele izgubijo dodatek za pomoč in postrežbo. Ta je bil v treh višinah: nižji 184,29 evra, višji 368,56 ter za najtežje upravičence 528,51 evra na mesec in je pripadal osebam, ki niso mogle več samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Namesto dodatka bodo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe po 1. decembru prejeli denarni prejemek, ki bo večinoma nižji od dozdajšnjega dodatka. Za prvo kategorijo 89 evrov, za drugo kategoriji 179 evrov, za tretjo kategorijo 268 evrov za četrto kategorijo 357 evrov in za peto kategorijo 491 evrov.
Dodatek za pomoč in postrežbo bodo v prihodnje lahko uveljavljali le slepi in slabovidni, vojni invalidi ter invalidi po zakonu o socialnem vključevanju invalidov.
V skupnosti socialnih zavodov pravijo, da se stanovalcem prehod v nov sistem s finančnega vidika načeloma splača, saj izračuni, s katerimi so bili seznanjeni, kažejo, da bodo plačevali manj kot doslej. "Na primer, kjer se prehod ne bi splačal, še nismo naleteli," pravijo pri skupnosti socialnih zavodov.
Čakalne vrste za sprejem v dom tudi v prihodnje
Ostareli, ki še niso sprejeti v domove za starejše, pa bi to želeli, bodo morali skozi ustaljeni postopek dolgotrajne oskrbe. Vloge za sprejem v domove, ki so jih ljudje nekoč vlagali na zalogo, so namreč še vedno relevantne za namestitev v domu za starejše, ne veljajo pa za pridobitev pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Vloga za vse pravice, ki izhajajo iz sistema dolgotrajne oskrbe, je enotna, upravni postopek pa dolgotrajen. Po oceni CSD-jev bo trajal okoli pol leta.
Čakajoči na dom bodo finančno na slabšem
Po vložitvi vloge (preko spleta ali na vstopni točki) na CSD, je potrebna njena preverba, kar pa zaradi težav z informacijskim sistemom poteka ročno. Sledi obisk na domu in ocenjevanje upravičenosti zahteve nato pa izdaja odločbe in priprava osebnega načrta. Če posameznik, ki želi v dom, pri ocenjevanju zmožnosti ne bi presegel vstopnega praga za dolgotrajno oskrbo (12,5 točke), bo še vedno lahko v želenem domu za starejše vložil vlogo za sprejem po zakonu o socialnem varstvu, a zgodi se lahko, da v domu ne bo prostora.
Vključitev v dolgotrajno oskrbo za tiste, ki še ne bivajo v domu za ostarele, ni samoumevna, pač pa odvisna od ocene.
V tem primeru bo oseba vseeno upravičena do denarnega nadomestila. A ker bo oseba z vstopom v novi sistem izgubila dodatek za pomoč in postrežbo, če ima do njega pravico, bo na slabšem. V času, ko čaka na prostor na domu (ali storitev doma), bo namreč prejela prejemek, ki je nižji od dosedanjega dodatka.
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo se izključuje s storitvami dolgotrajne oskrbe. Če bo torej oseba koristila katero koli pravico po zakonu o dolgotrajni oskrbi, kot je pravica do oskrbovalca družinskega člana, do dolgotrajne oskrbe na domu ali v instituciji, ji dodatek za pomoč in postrežbo ne bo več pripadal.
Standardna soba ne sme biti dražja od 782 evrov
Da bi institucionalno dolgotrajno oskrbo omogočili tudi tistim z nižjimi dohodki, zakon predvideva cenovno omejitev oziroma kapico pri 781,94 evra, kar je enako višini zajamčene pokojnine za polno delovno dobo. To pomeni, da standardna nastanitev v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij ter hrana ne smeta preseči te vrednosti, če bo stanovalec bival v manjši ali večposteljni sobi, pa bo nastanitev cenejša.
Enoposteljna soba bo okoli deset odstotkov dražja, še nekoliko višja bo cena za sobo z lastno kopalnico. Če ima soba še balkon, bo še nekoliko dražja. Ceno je mogoče izračunati s pomočjo kalkulatorja, ki ga najdete tukaj.
Maljavec in vlada nas dobesedno nategujejo. Sramota vseh sramot. Volitv vve mene ne bodo videle. Same bedaste stranke, kdor koli pride, ne bo popolnoma nič drugače. Slovenci, združimo se in držimo skupaj. Levi in desni se naj pa jeb..... O
Verjetno bom kmalu potrebovala pomoč, ki mi bo zagotovila čim daljšo samostojnost. Kako pridem do nje?
Vprašanje za Maljevca, če že kradeš iz zasluženih pokojnin, naj se to tudi prikaže, ne pa samo znižanje vsak mesec , brez da bi bilo razčlenjeno na obvestilu za pokojnine, na vsakem računu, katerega moram plačati je to podrobno razčlenjeno,… ...prikaži več, samo pri tvoji kraji se nič ne vidi, ZAKAJ ?