Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenščini (pogosto na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram) mnogokrat odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini neznanega prodajalca iz tretjih držav. Dostavo pošiljke v tem primeru opravi izvajalec poštnih storitev, ki mu ob prevzemu plačajo odkupnino. Vendar pa ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejeti izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu, so v sporočilu za javnost povzeli na tržnem inšpektoratu.
Pravice v Sloveniji so jasne
Spomnili so, da je v Sloveniji in EU varstvo potrošnikov na visoki ravni. Po eni strani morajo tako izdelki na trgu zadovoljiti različne standarde, po drugi strani pa ima potrošnik veliko pravic, kot na primer pravico vrniti kupljeno blago na spletu v 14 dneh od dostave in pravico do zavrnitve, v primeru neskladnosti pa lahko dve leti po nakupu zahteva popravilo, zamenjavo ali sorazmerno vračilo kupnine oz. odstopi od pogodbe.
Če potrošnik kupuje pri slovenskem prodajalcu, ima te pravice in jamstva na voljo, medtem ko se mora porabnik, ki se odloči za nakup v tretji državi, zavedati, da pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu EU, pri takem nakupu ne veljajo, so jasni na inšpektoratu.
Pravice pri nakupu iz tretjih držav zelo negotove
Pri nakupu blaga na daljavo zato svetujejo previdnost in opozarjajo, da je nakup blaga od neznanega ali nepreverjenega prodajalca tvegan. Med drugim je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče. "Ponudba in oglas v slovenskem jeziku še ne zagotavljata, da gre za slovenskega prodajalca," so zapisali.
Tržni inšpektorat je ob tem podal nekaj nasvetov za varno spletno nakupovanje. Kot so zapisali, na sum na prevaro med drugim napeljuje to, da so izdelki znanih blagovnih znamk na videz na voljo po izjemno nizkih cenah, da je dostava brezplačna po celem svetu in so vsi artikli na zalogi ter da se je na podjetje mogoče obrniti le prek spletnega obrazca.
Koraki, ki jih sveetujejo inšpektorji
Inšpektorat poudarja, da lahko potrošniki za varnost največ naredijo sami, zato jim svetujejo, da pred nakupom med drugim preverijo kontaktne podatke prodajalca (najboljše je v dopoldanskem času poklicati navedeno telefonsko številko) in datum vzpostavitve spletne strani (na primer preko strani whoisdomain, scamadviser), da so previdni pri neverjetnih obljubah in ponudbah ter da preverijo stran na spletu in možnosti plačila, pri čemer inšpektorat odsvetuje neposredno nakazilo denarja.
V primeru, da se potrošnik vseeno odloči za nakup, pa na inšpektoratu kupcem svetujejo, naj natisnejo in shranijo dokumentacijo, ki bi jim prišla prav v primeru, ko je možno ukrepanje).
Kaj storiti, če pride do prevare?
Koliko možnosti ima kupec, ki prejme neustrezno blago ali tega sploh ne prejme, je odvisno od tega, od koga kupuje. Če ima prodajalec blaga sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik v primeru težav za pomoč obrne na pristojni tržni inšpektorat. Če se prodajalec nahaja v drugi članici EU, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center, medtem ko v primeru nakupa od prodajalca iz tako imenovanih tretjih držav potrošnik pomoč lahko poišče le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca.
O možnostih za vračilo denarja pri bankah si potrošniki več lahko preberejo na spletni strani Evropskega potrošniškega centra. Inšpektorat, ki poudarja, da izvajalec poštnih storitev ni prodajalec, zato ni ustrezen naslov za pritožbe, priporoča tudi ogled spletne strani Varni na internetu.
Spet brezvezni prispevek..Vsak nakup preko interneta je zavestni riziko..Za to ni potrebno nikogar posebej opozarjati..Če bo šlo v tej smeri naprej bomo vedno manj na/kupovali..