Z današnjim dnem po dveh letih prehodnega obdobja začnejo veljati vse nove določbe družinskega zakonika, ki se nanašajo na partnerske odnose in družino. Več o tem lahko preberete tukaj:
Od danes pa imajo pari v Sloveniji, kot eni zadnji v EU, možnost skleniti pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, tako imenovano predporočno pogodbo. Ta je namenjena parom pred poroko pa tudi že poročenim parom, ki jim zakonska določila o delitvi premoženja ob morebitni razvezi ne ustrezajo. Pogodba omogoča prosto izbiro ureditve premoženjskih razmerij.
Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last; z njim samostojno upravlja in razpolaga. To je njegovo posebno premoženje. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze je njuno skupno premoženje in se ob morebitni razvezi načeloma deli na pol.
Družinski zakonik predvideva tudi možnost, da se zakonca dogovorita, da le eden od njiju upravlja in razpolaga s celoto ali delom njunega skupnega premoženja.
Ministrstvo: "Predvidevamo, da bodo pogodbe sklepali predvsem premožnejši"
Glede na zakonodajo se ob prekinitvi zakonske zveze premoženje, ki je bilo ustvarjeno v času zakonske zveze, deli na pol, postopek pa se velikokrat preseli na sodišče, večletne pravde povzročjoa stres in še bolj krhajo odnose. "Odločitev o sklenitvi te pogodbe bo na strani vsakega posameznega para, ki bo sam presodil ali je sklenitev takšne pogodbe smiselna. Predvidevamo, da bo do sklenitve pogodbe prihajalo predvsem v primerih lastništva premoženje večje vrednosti," pravijo na pristojnem ministrstvu.
S predporočno pogodbo pa ni pomembna samo za par, pač pa tudi za potomce. S predporočno pogodbo bo tako mogoče zaščititi premoženje, ki sta ga skupaj ustvarila starša, eden od njiju pa je po smrti drugega našel novega partnerja. V tem primeru ima lahko pravico do delitve premoženja poleg otrok tudi novi partner, kar lahko vodi v spore, pravdne postopke in stroške.
Pogodba ni obvezna
Pogodba seveda ni obvezna, sklenejo pa jo lahko tako pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, pari, ki se nameravajo poročiti in tudi pari, ki so že poročeni. Na pristojnem ministrstvu zato poudarjajo, da izraz predporočna pogodba ni ustrezen. Partnerja bosta tako sklepala pogodbo o pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij.
"Pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij bosta lahko sklenila zakonca oziroma bodoča zakonca, ki jima zakoniti premoženjski režim ne bo ustrezal in se bosta želela sama, v skladu z lastnimi željami in potrebami, dogovoriti o usodi svojega premoženja. Sklenila jo bosta lahko kadarkoli med trajanjem svoje zveze (že pred samo sklenitvijo zakonske zveze ali kadarkoli med trajanjem zakonske zveze). Določbe Družinskega zakonika o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se smiselno uporabljajo tudi za dogovore o premoženjskem režimu med zunajzakonskima partnerjema," potrjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Ksenija Klampfer.
Pogodba, sklenjena pred poroko, začne veljati po poroki
Če bo pogodba sklenjena med bodočima zakoncema, torej že pred sklenitvijo zakonske zveze, bo učinkovala šele s sklenitvijo zakonske zveze oziroma v nekem trenutku po sklenitvi zakonske zveze, ki ga bo par določil sam. Če do sklenitve zakonske zveze ne bi prišlo, bo med bodočima zakoncema sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij brez učinka oziroma bo neveljavna.
Če bo pogodba sklenjena kadarkoli med trajanjem zakonske zveze, bo pričela učinkovati s sklenitvijo, če se zakonca v njej ne bosta dogovorila drugače.
Sporazum o medsebojne preživljanju
S pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij se bosta zakonca lahko dogovorila o vprašanjih, ki zadevajo upravljanje in razpolaganje z njunim premoženjem v času trajanja zakonske zveze, kot tudi o tem, kako bosta premoženje razdelila v primeru razveze zakonske zveze. Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.
Resnica o finančnem položaju
Zakonca bosta morala pred podpisom drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, določa družinski zakonik. Načelo, da morata zakonca drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski, finančni položaj je del dolžnostnega ravnanja vsakega od zakoncev pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
"Če tega kateri od njiju tega ne bo storil, bo drugi lahko takšno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbijal. Lažni ali zamolčani podatki o premoženjskem stanju posameznega zakonca lahko namreč pripeljejo do sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij s takšno vsebino, kakršne zakonec, ki bi vedel za dejansko premoženjsko stanje svojega partnerja, ne bi sklenil," poudarjajo na ministrstvu.
Notarjeva obveznost pojasnitve
Ključno vlogo pri tem bo opravil notar, ki bo moral pred podpisom pogodbe vsakega zakonca natančno poučiti tako o zakonitem premoženjskem režimu kot o pogodbi sami ter o vseh možnih posledicah, ki iz te pogodbe izhajajo.
"Notar bo imel zakonsko dolžnost, da zakoncema nepristransko svetuje in se prepriča, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo bosta želela skleniti, prav tako pa se bo moral prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom," pojasnjujejo na ministrstvu.
Druga varovalka pred zlorabami je določba, da pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom. Gre za pravne standarde, kot denimo, da zakonec, da bi dosegel podpis, ne bo smel izkoristiti slabega zdravstvenega stanja ali slabega socialnega stanja partnerja. V pogodbo ne sme biti nič, kar bi kršilo prepoved diskriminacije ali načela enakopravnosti. Kot pri preostalih pogodbah se podpisa ne sme doseči z ustrahovanjem ali zmoto, kar je sicer v praksi težko dokazljivo.
S pogodbo se ne da določiti skrbništva nad otroki
S pogodbo pa se ne bo mogoče izogniti dolžnosti preživljanja mladoletnih potomcev. Glede tega se bo moral par, ki se bo razšel, še vedno dogovarjati pred sodiščem.
Register pogodb o pravnopremoženjskih razmerjih bo vodila notarska zbornica. V njem bodo splošni javnosti vidni le osnovni podatki, torej, kdo je pogodbo sklenil.
Eni pa res imajo čas ......
Ženska s poštenimi nameni bo pristala na popis, kaj ima kdo ob sklenitvi zveze. Kar skupaj ustvarita naj se deli. Pohlepnice pa bodo izsiljevale z jokanjem o nezaupanju(zakaj mi ne zaupaš?). Težka bo a upam, da nekoč spoznam 1. tip ženske.