Predvideli osem milijonov, porabili 200 milijonov evrov

Čeprav je zakon o osebni asistenci pripravila opozicijska NSi, je bil leta 2017, ko je vlado vodil Miro Cerar, sprejet soglasno. Veljati je začel dve leti kasneje, že po treh mesecih pa se je izkazalo, da dopušča  posamezne zlorabe, kot so “družinska podjetja” na račun invalidnega člana. 
 

Osebna asistenca (OA) je zakonsko urejena pomoč pri opravilih in dejavnostih, ki jih invalidna oseba ne more izvajati sama, a so tako doma kot zunaj doma vsakodnevni. Pogoj, da OA pridobi, je, da je stara od 18 do 65 let in pomoč potrebuje najmanj 30 ur na teden.

Predvidenih osem milijonov, porabljenih bistveno več

Osem milijonov evrov, kolikor je NSi predvidela, da bo na letni ravni potrebnih za izvajanje zakona, je bilo porabljenih že maja, za storitve osebne asistence je bilo v celotnem letu porabljenih 34,5 milijona evrov.
"Takratna finančna ocena poslanskega zakona je temeljila na takrat predvidenem številu uporabnikov, ki so predhodno koristili storitve osebne asistence na podlagi programov, ki so jih izvajale invalidske organizacije, saj so bile to le najtežje gibalno ovirane osebe," pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Luka Mesec. 
"Uradniki, ki so na ministrstvu pripravljali prvi zakon, so očitno predlog ter oceno finančnih posledic pripravili zgolj in samo na osnovi nekaterih privilegiranih organizacij, ki so že pred sprejemom zakona nudile osebno asistenco samo v velikih urbanih središčih tistim uporabnikom, ki so si to lahko privoščili v obsegu, kot so si ga lahko privoščili," pa pravi Sabina Čož iz Zavoda Saba Asistenca. 

Po uveljavitvi zakona se je število uporabnikov bistveno povečalo, zakon namreč ni natančno opredeljeval meril za ocenjevanje upravičenosti do ur osebne asistence, status družinskega pomočnika in status osebnega asistenta je ostal nerazmejen.
"Razumljivo je, da je porast števila izvajalcev osebne asistence trn v peti nekaterim velikim in privilegiranim organizacijam, ki so si od zakona obetale očitno preveč. Od tu tudi neformalni in nerazumni pritiski, da je potrebno zmanjšati število izvajalcev osebne asistence," meni Čož. 

"Osebna asistenca do sprejema zakona ni bila pravica, uporabniki so prejemali manj ur kot bi jih dejansko potrebovali, prav tako pa niso bili do osebne asistence upravičeni vsi, ki bi jo potrebovali. Vsekakor lahko danes vidimo, da takratne rešitve niso bile povsem domišljene (tudi stroški so bili močno podcenjeni), zato na ministrstvu pripravljamo spremembe zakonodaje, ki bi bolje uredile to področje," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec.

Leta 2021 pod vlado Janeza Janše je bil zakon noveliran in je omejil izvajanje osebne asistence le na humanitarne in invalidske organizacije ter zavode in društva, ki delujejo v javnem interesu na področju invalidskega ali socialnega varstva. Statusa izvajalca osebne asistence ne morejo več pridobiti samostojni podjetniki posamezniki, osebno asistenco lahko izvajata največ dva družinska člana uporabnika.

Leta 2022 je bilo za izvajanje osebne asistence porabljenih že 173,5 milijona evrov

Danes ima osebna asistenca okoli 4000 uporabnikov in stane 200 milijonov evrov na leto, kar je po mnenju ministra Mesca nevzdržen strošek. "Navedba, da je 173,5 MIO € nevzdržen strošek je pretirana," pravijo pri Saba Asistenci, kjer poudarjajo, da so osebne asistentke in asistenti redno zaposleni ter plačujejo davke ter, da so z osebno asistenco zaposlitev dobile tudi osebe, ki spadajo v kategorijo težko zaposljivih ali pa celo nezaposljivih oseb. 

Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da osebno asistenco prejemajo ljudje, za katere bi bila morda bolj primerna dolgotrajna oskrba. Kot je znano, je izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi premaknjeno na začetek leta 2024. 
Uporabniki osebne asistence ob tem opozarjajo tudi na to, da je plača osebnega asistenta enaka, ne glede na uporabnika. Torej, da isto plačilo dobijo asistenti, ki svoje oskrbovance previjajo, hranijo in jim pomagajo pri vsem in tudi tisti osebni asistenti, ki so varovancem v pomoč le pri spremstvu.

Ponovna ocena upravičenosti po petih letih

Vstopne pogoje za upravičenost do osebne asistence bo tako potrebno ponovno opredeliti v zakonu. Pri varuhu človekovih pravic pa poudarjajo, da se do takrat pridobljenih pravic ne sme zmanjševati. 
Pravica do osebne asistence je osebna pravica posameznika, pridobljena na podlagi Zakona o osebni asistenci, ki pa ne omejuje trajanja pravice do osebne asistence. Z določbo 22.a člena Zakona o osebni asistenci pa je predvidena ponovna ocena upravičenosti do osebne asistence vsakih pet let od dneva pridobitve pravice do osebne asistence.

Uporabnikov te pravice je bilo v Sloveniji decembra lani sicer skoraj 4000, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je za storitve osebne asistence leta 2019 namenilo 34,5 milijona evrov in leta 2022 173,5 milijona evrov.

Ministrstvo je odstopilo od načrtovane revizije oziroma ponovnega ocenjevanja odobrenih vlog. "Izvajamo pa nadzore izvajalcev osebne asistence. Žal smo pri nadzorih odkrili številne nepravilnosti in nekaterim izvajalcem osebne asistence tudi odvzeli status izvajalca," so sporočili. 

Denar sta si razdelila na pol

Tako so ugotovili, da izvajalci osebne asistence na izstavljene račune ministrstva zahtevajo izplačilo za izvedbo ur osebne asistence za osebne asistente, ki jih uporabnik ne pozna, izvajalci pa imajo z njimi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in dobijo plačilo za neizvedeno storitev. Ugotavljajo tudi, da osebni asistenti niso prisotni na delovnem mestu, za uporabnike osebna asistenca ni zagotovljena ali pa osebno asistenco opravljajo družinski člani uporabnika in ne osebni asistenti, ki jih izvajalec navaja. Naleteli so celo na primer, ko je izvajalec sklenil dogovor z uporabnikom, v katerem sta se dogovorila, da si po nakazilu sredstev za osebno asistenco znesek razdelita na pol. 
"Primeri, ki jih navajate, in ki jih izvajalci osebne asistence obsojamo in so dejansko zavržni, kažejo le na to, da uradniki ministrstva in zaposleni na CSD niso opravili svojega dela. Zdaj za prikrivanje lastne nesposobnosti s prstom kažejo na par zavržnih primerov in s tem mečejo slabo luč na vse izvajalce osebne asistence," poudarjajo pri Saba Asistenci.   

Težava pa niso le zlorabe, temveč tudi nizka postavka in pomanjkanje asistentov. V letu 2023 je urna posavka 15,00 evrov. "Znesek, ki ga za izvajanje osebne asistence izplača ministrstvo ne zadošča več niti za izplačilo obveznih dodatkov (nočno delo, delo v prazničnih dneh) in regresa. Na opozorila predstavnikov izvajalcev, da sredstva ne omogočajo izplačila regresa, je uradnik na ministrstvu odvrnil, da naj izvajalci najamejo kredit, ni pa znal odgovoriti, kako bi se naj najet kredit povrnil," pravi Čož.

V Društvu študentov invalidov tako pozivajo, da naj omogoči opravljanje osebne asistence tudi tistim, ki bi to delo lahko opravljali denimo preko podjemne pogodbe ali kot študentsko delo.