Višje delovno sodišče v Kopru je v primeru tožb delavcev IPS, ki so ostali brez dela pri podjetjih IPS, potem ko je Luka Koper v letu 2019 postopno ukinila sistem najemanja storitev IPS, odločilo, da ti delavci ne morejo zahtevati zaposlitve v Luki Koper in razlike v plačah za nazaj.
Na prvi stopnji je sicer sodišče razsodilo v prid delavcem IPS in jim priznalo delovno razmerje v Luki, višje sodišče pa je nato ugotovilo, da so njihovi zahtevki neutemeljeni, saj so bili zaposleni pri podjetju IPS in zato za isto obdobje ne morejo zahtevati delovnega razmerja pri Luki.
Odločitev sodišča
Vrhovno sodišče pa je ta mesec v reviziji devetih zadev odločilo, da delavci od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri IPS utemeljeno uveljavljajo obstoj delovnega razmerja pri Luki Koper.
Ker so do odpovedi pogodbe o zaposlitvi že imeli vzpostavljeno delovno razmerje pri IPS, jim sicer za nazaj ni priznalo še delovnega razmerja pri Luki, je pa ta zaradi kršitve pravic glede plač in drugih prejemkov tožnikov odgovorna za njihovo prikrajšanje pri teh pravicah iz delovnega razmerja tudi v času že obstoječega delovnega razmerja pri IPS.
Konkretne odločitve sodišča so precedenčnega pomena in so pomembne za razvoj prava in odločitev v nekaterih podobnih primerih, ki še niso zaključeni, so sporočili z vrhovnega sodišča.
Vrhovni sodniki svojo odločitev argumentirajo s pojasnilom, da so bili delavci pri IPS zaposleni po pogodbah o zaposlitvi za opravljanje del luških transportnih delavcev za minimalno plačo in v neenakomerno razporejenem delovnem času. Na podlagi teh pogodb so jih IPS napotili na delo v Luko Koper, kjer so neprekinjeno in več let opravljali delo le v poslovnih prostorih Luke Koper, v njenem delovnem procesu in pod njenim nadzorom.
Na ta način je dnevno v koprsko pristanišče na delo prihajalo med 640 in 700 delavcev.
IPS, pri katerih so bili zaposleni, so pogodbe o zaposlitvi delavcem odpovedali iz poslovnega razloga zaradi zmanjšanja prometa z Luko Koper, ki je bila njihov edini poslovni partner in od katere so bili popolnoma odvisni.
Posredovanje delavcev je bilo nezakonito
Čeprav so bili IPS in Luka Koper v medsebojnem pogodbenem razmerju po pogodbah o opravljanju luško prekladalnih in drugih storitev, ki so imele pravno naravo podjemnih pogodb, so bile te po presoji vrhovnih sodnikov le navidezne, saj IPS niso izvajali luško prekladalnih in drugih storitev, ampak so Luki Koper v resnici trajno in izključno zagotavljali delo delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri njih.
Posredovanje teh delavcev s takšnim poslovnim modelom je bilo nezakonito, saj se IPS s takšnim posredovanjem ne bi smeli ukvarjati, Luka Koper pa jih ne bi smela sprejemati oziroma celo organizirati.
IPS namreč niso imeli zakonskih pogojev, ki se zahtevajo za delodajalce, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, in tudi niso opravljali dejavnosti posredovanja dela delavcev uporabnikom v zakonskih okvirih. Delavci so namreč pri IPS delali nepretrgano in trajno, delo napotenega delavca pa je v skladu z zakonsko ureditvijo lahko le začasne narave.
V pogodbenem odnosu je po navedbah vrhovnega sodišča prihajalo tudi do kršitev osnovnih pogojev zaposlitve delavcev, ki morajo biti vsaj takšni, kot če bi jih uporabnik zaposlil neposredno na istem delovnem mestu. Obenem so bili ti delavci v primerjavi z drugimi delavci, ki so imeli z Luko Koper sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v slabšem položaju, saj so delo opravljali za nižje plačilo ter v manj ugodnem delovnem času. Opravili so tudi več dela.
Vrhovno sodišče je tako presodilo, da je bil ta poslovni model očitno nezakonit in je predstavljal zlorabo poslovanja IPS in Luke Koper na škodo delavcev, delovno razmerje delavcev pri IPS pa je bilo prikrito delovno razmerje z Luko Koper.
S takšnim prenosom delovnih razmerij na zunanje izvajalce, ki so povsem odvisni od tistega, ki prenaša delo v zunanje izvajanje, in celo poslujejo nezakonito, se običajno prav z namenom dobička družb v takšnih poslih znižujejo pravice delavcev. To so vrhovni sodniki ugotovili tudi v konkretnih primerih.
